Časovni trak

PRAZGODOVINA

Period: 200,000 BCE to 3500 BCE

Prazgodovina je obdobje zgodovine, ki sega pred izumom pisanja in obsega časovno obdobje od nastanka človeka do približno 3000 pr. n. št. To obdobje je zaznamovano s številnimi pomembnimi dogodki, ki so bistveno vplivali na razvoj človeške družbe in civilizacije.
Med najpomembnejšimi dogodki v prazgodovini so:
-Razvoj prvih hominidov
-Pojav Homo sapiensa
-Razvoj orodij
-Pojav kmetijstva
-Razvoj prvih civilizacij POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=j_EgB6HSTtw

NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ

3500 BCE

Prve civilizacije so se pojavile pred približno 5000 leti v različnih delih sveta, kot so Sumerija v Mezopotamiji, Egipt, dolina Inda, Kitajska in Južna Amerika. Te civilizacije so prispevale k razvoju umetnosti, arhitekture, tehnologije in družbene ureditve, ter pomembno vplivale na začetek sodobnega sveta.V Egiptu se je civilizacija začela okoli leta 3100 pr. n. št. Faraoni so vladali več kot 3000 let in pustili za seboj veličastne gradbenike, kot so piramide v Gizi in templji v Luxorju.

STARI VEK

Period: 3500 BCE to 476

Novi vek je zgodovinsko obdobje, ki se je začelo v 16. stoletju s protestantsko reformacijo in trajalo vse do začetka 19. stoletja.V 17. stoletju je Evropa doživela velik gospodarski in znanstveni razvoj. Zaznamovala so ga družbene, politične in kulturne spremembe, kot so gospodarski razvoj, znanstveni napredek, religiozne vojne in razsvetljenstvo, ki so vplivale na sodobno družbo in politično ureditev.

PREDHOMERSKA DOBA

Period: 2200 BCE to 1120 BCE

Predhomerska doba je obdobje pred pojavom pisave in zgodovinskih zapisov, ki se je začelo pred približno 2,5 milijona let in končalo z začetkom bronaste dobe pred približno 4500 leti. V zgodnjem delu predhomerike so se razvile orodja iz kamna in kosti, kasneje pa tudi lončarstvo. V tej dobi so se razvile tudi prve oblike religije in umetnosti. Ljudje so se začeli organizirati v manjše skupnosti. To obdobje je pomembno, saj je postavilo temelje za kasnejši razvoj človeštva.

GRŠKA TEMNA DOBA

Period: 1120 BCE to 776 BCE

Grška temna doba (pri. 1100- 800 pr. n. št.) je bilo obdobje, ko so se grška mesta razpadla in zmanjšala svoj vpliv zaradi invazij in splošne nestabilnosti. Kljub temu so arheološke raziskave razkrile, da so se v tem obdobju Grki še vedno ukvarjali z obdelavo kovin, lončarstvom in drugimi obrtmi. V tem času so se začele tudi razvijati grške mestne države. S prihodom jonskih kolonistov se je začel preporod, ki se je nadaljeval v arhaični dobi in dosegel vrhunec v klasični dobi grške civilizacije.

NASTANEK GRŠKIH POLISOV

800 BCE

Grški polisi so nastali v 8. in 7. stoletju pr. n. št. kot posledica selitve Grkov v Grčijo.Polisi so bili samostojne mestne državice z lastno vlado, vojsko in zakoni. Grki so živeli v mestih, ki so se razvili iz utrjenih akropole in postali središča političnega, kulturnega in družbenega življenja. Med polisi so bile razlike v političnih sistemih, vendar so se vsem skupno prizadevale za zagotovitev svobode in avtonomije svojih državljanov.
POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=s_oPzenKRAY

ARHAIČNA GRČIJA

Period: 776 BCE to 500 BCE

Arhaična Grčija (800-480 pr. n. št.) je bilo obdobje hitrega razvoja grške civilizacije po temni dobi. V tem času so nastale klasične grške umetnosti, filozofija in politična ureditev, kot je nastanek polisa. Grki so se ukvarjali s kmetijstvom, trgovino in mornarjenjem. Med tem obdobjem so se pojavili številni pomembni grški filozofi in misleci, kot sta Pitagora in Sokrat. Arhaična Grčija je bila ključna za razvoj klasične grške civilizacije. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=xn5CNkxCsj4

USTANOVITEV RIMA

753 BCE

Rim je bil ustanovljen po legendi leta 753 pr. n. št. po volji boginje Vener in dvojčkov Romula in Rema. Po mitu sta ustanovila mesto na sedmih hribih ob reki Tibri. Rim se je razvil v enega največjih imperijev v zgodovini in postal eno od središč zahodne civilizacije. Bil je tudi pomembno središče umetnosti, arhitekture, prava in politike. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=nIPeIuzo95g

RIMSKA REPUBLIKA

Period: 509 BCE to 27 BCE

Rimska republika (509-27 pr. n. št.) je bila država, ki je vključevala večino Italije. V republiki so oblast izvajali dve konzula, senat in ljudstvo. Republika je uspešno vodila številne vojne in razširila svoje ozemlje. Bila je tudi središče umetnosti in kulture, kot so literatura in arhitektura. Republika se je končala z vzponom Julija Cezarja na oblast in ustanovitvijo rimskega imperija.

KLASIČNA GRČIJA

Period: 500 BCE to 323 BCE

Klasična Grčija (480-323 pr. n. št.) je bilo obdobje kulturnega, intelektualnega in umetniškega preporoda, ki se je začel po persijskih vojnah. V tem času so Grki dosegli vrhunec v filozofiji in znanosti. Slavni grški filozofi, kot je Platon so razvijali filozofske ideje, medtem ko so umetniki, kot so Fidija in Poliklet, ustvarjali izjemne kiparske in arhitekturne mojstrovine. POSNETEKhttps://www.youtube.com/watch?v=M9hr8e5FLFI

GRŠKO-PERZISKE VOJNE

Period: 499 BCE to 479 BCE

Grško-perzijske vojne (490-479 pr. n. št.) so bile serija vojn med Grki in Perzijci. V bitki pri Maratonu so Grki porazili perzijsko invazijo, v bitki pri Termopilih so se pogumno branili, nato pa so v bitki pri Salamini in Platajih skupaj premagali Perzijce. Te vojne so močno vplivale na zgodovino Zahoda, saj so Grki uspeli ohraniti svojo svobodo in preprečili perzijsko osvajanje Evrope. Vojne so pripomogle k razvoju grške vojaške tehnologije, znanosti in filozofije.

ALEKSANDER VELIKI

Period: 365 BCE to 323 BCE

Aleksander Veliki (356-323 pr. n. št.) je bil makedonski kralj in vojskovodja, ki je med letoma 334 in 323 pr. n. št. osvojil velik del Azije in ustanovil enega največjih imperijev v zgodovini. Znan je po svojih vojaških dosežkih. Bil je učenec Aristotela in je prispeval k širjenju grške kulture. . Aleksander je pomembno vplival na razvoj zgodovine in kulture ter postal ikona v zahodni zgodovini in mitologiji. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=Lgm7P6TWVaY

HELENISTIČNA GRČIJA

Period: 323 BCE to 146 BCE

Helenistična Grčija (323-31 pr. n. št.) je bilo obdobje po smrti Aleksandra Velikega, ki je razširil grško kulturo na vzhod in ustvaril ogromno helensko imperij. V tem času so se razvile nove filozofske šole, kot sta stoicizem in epikureizem. Veliko znanstvenih dosežkov je bilo narejenih v astronomiji, matematiki in medicini. Helenistična Grčija je bila pomembna zaradi njenega prispevka k razvoju filozofije, umetnosti in znanosti. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=sS-mdy3Yc7I

PUNSKE VOJNE

Period: 264 BCE to 146 BCE

Punske vojne (264-146 pr. n. št.) so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino. Glavni vzrok vojn je bil boj za nadzor nad Sredozemljem in trgovino. V prvi vojni so Rimljani uspešno osvojili Sicilijo, v drugi so zmagali v bitki pri Kani, v tretji pa so zavzeli Kartagino. Vojne so imele pomembne posledice za Rimsko republiko. Rim je postal vodilna sila v Sredozemlju, Kartagina pa je bila uničena in preoblikovana v rimsko provinco. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=jmmcRDC0qkQ

RIMSKA GRČIJA

Period: 146 BCE to 324

Izraz "Rimska Grčija" se nanaša na obdobje v zgodovini Rima, ko je bila grška kultura močno prisotna in vplivala na rimsko družbo. Rimljani so prevzeli mnoge grške kulturne elemente, kot so filozofija, umetnost, arhitektura, mitologija in šport. Rimljani so prevzeli tudi grško abecedo in religijo, kar je prispevalo k razvoju zgodnje krščanske cerkve. Rimski vpliv na grško kulturo pa se je kazal tudi v pojavu novega sloga grške umetnosti, imenovanega "grko-rimski" slog.

GAJ JULIJ CEZAR

Period: 100 BCE to 44 BCE

Gaj Julij Cezar (100-44 pr. n. št.) je bil rimski politik in vojskovodja, ki je igral ključno vlogo pri koncu rimske republike in ustanovitvi rimskega cesarstva. Osvojil je Galijo in premagal Pompeja v državljanski vojni. Kot diktator je izvajal reforme, kot so preoblikovanje senata, preoblikovanje koledarja in obnova javnih zgradb. Njegova diktatura se je končala z njegovo smrtjo, ko so ga umorili zaradi strahu pred njegovo vse večjo močjo. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=Cc0H1wFvmSk

GAJ OKTAVIJAN AVGUST

Period: 63 BCE to 14

Gaj Oktavijan Avgust (63 pr. n. št. - 14 n. št.)je bil prvi rimski cesar, ki je vladal od leta 27 pr. n. št. do svoje smrti. Postal je cesar po smrti Cezarjevega sina. Med njegovimi dosežki so bile razširitev rimskega ozemlja, izboljšave v družbenih in kulturnih zadevah ter obnova javnih zgradb. Vzpostavil je tudi mrežo cest, ki so povezale različne dele rimskega imperija in olajšale trgovino in komunikacijo. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=EoiKXKgQXZY

RIMSKO CESARSTVO

Period: 27 BCE to 476

Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. - 476 n. št.) je bilo obdobje rimske zgodovine, ko je bila oblast koncentrirana v rokah enega človeka - cesarja. Cesarstvo se je razširilo na obsežno ozemlje v Evropi, Aziji in Afriki in vključevalo različne kulture in jezike. Rim je bil središče umetnosti, inženirstva in arhitekture. Cesarstvo se je spopadalo z različnimi problemi. V 5. stoletju je padlo pod pritiskom barbarskih plemen. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=DvZXQ_3613g

ZAČETEK KRŠČANSTVA

1 CE

Začetek krščanstva se povezuje z Jezusom Kristusom, ki je živel na območju današnjega Izraela v 1. stoletju. Po izročilu je oznanjal o ljubezni, odpuščanju in prihajajočem kraljestvu Božjem. Po njegovi smrti in vstajenju so se njegovi učenci razširili po svetu in širili njegovo sporočilo. Krščanstvo je postopoma postalo pomembna religija v Rimskem imperiju, v 4. stoletju pa je bil sprejet kot uradna religija rimskega imperija.
POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=755CLtpeuXA

RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL

324

Rimski imperij se je v 4. stoletju razdelil na Vzhodni (Bizantinski) in Zahodni del. Vzhodni del, z glavnim mestom Konstantinopljem, je prevzel velik del bogastva in moči Rimskega imperija. V tem času je bilo krščanstvo sprejeto kot uradna religija rimskega imperija, vzhodni in zahodni del pa sta se začela razlikovati tudi po kulturnih in političnih vidikih. V zahodnem delu je bilo več vojn in težav. Leta 476 n. št. je bil zahodni del Rimsko cesarstvo uradno razpuščen.

BIZANTINSKO CESARSTVO

Period: 324 to 1453

Bizantinsko cesarstvo (4. - 15. stoletje) je nastalo po razpadu Rimskega cesarstva in je združevalo elemente rimske, grške in krščanske kulture. Cesarstvo je doseglo vrhunec pod vladavino Justinijana I.Krščanstvo je bilo uradna religija, ki je vodila do razkola med Pravoslavno in Katoliško cerkvijo. Cesarstvo se je soočalo z napadi barbarskih plemen in turškega osvajalca, dokler ga ni leta 1453 osvojil osmanski sultan Mehmed II. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=ZfItvMncA58

KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu

380

Krščanstvo je postalo državna vera rimskega cesarstva leta 380 n. št., ko je cesar Teodozij I. izdal edikt, ki je krščanstvo razglasil za uradno religijo Rimsko cesarstva. To je bilo posledica spreobrnitve cesarja Konstantina Velikega v krščanstvo in širjenja krščanstva po Rimskem imperiju. Po tem ediktu so bili vsi državljani Rimskega cesarstva pozvani, da sprejmejo krščansko vero. S tem je krščanstvo postalo močna politična sila v Rimskem cesarstvu in se razširilo po celem svetu.

PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA

476

Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva se je začel v 4. stoletju in kulminiral v 5. stoletju. Razlogi za propad so bili različni, vključno s političnimi nestabilnostmi, ekonomsko krizo, zunanjimi invazijami in vojno. Zunanje invazije so bile najpomembnejši dejavnik, saj so barbari, kot so Huni, Goti in Vandali, zavzeli rimske ozemlje in oslabili rimsko vojsko. Leta 476 n. št. je bil zadnji cesar Zahodnega rimskega cesarstva odstavljen, kar je pomenilo konec Rimskega cesarstva v Zahodni Evropi.

SREDNJI VEK

Period: 476 to 1492

Srednji vek je zgodovinsko obdobje med 5. in 15. stoletjem, ki je zaznamovalo evropsko družbo z fevdalnim sistemom, vladavino cerkve, vojnami in invazijami. Srednji vek je bil tudi obdobje, ko so se razvijale arhitektura, umetnost in literatura. Gradnja katedral in gradov je bila pomembna, zlasti v romanskem in gotskem slogu. Umetniki so ustvarjali slike, skulpture in freske, v literaturi pa so se pojavile znamenite srednjeveške pesnitve in legende, kot je npr. legenda o kralju Arturju.

CESAR JUSTINIJAN I.

Period: 527 to 565

Justinijan I. je bil bizantinski cesar v obdobju med letoma 527 in 565. Med njegovo vladavino se je Bizantinsko cesarstvo ponovno združilo v eno močno državo. Justinijan je bil znan po svojih vojaških podvigih in številnih zakonih, ki so postali temeljno pravno besedilo Bizantinskega cesarstva. Justinijanova najpomembnejša zapuščina je bila gradnja cerkve Hagia Sophia v Carigradu, ki je bila stoletja simbol bizantinskega krščanstva.

ZAČETEK ISLAMA

622

Leta 622 je bilo leto hidžre in označuje začetek islamskega koledarja ter hkrati začetek islama. Islamska vera je bila razglašena v Meki s strani preroka Mohameda. Islam se je hitro razširil po Arabiji in svetu ter imel velik vpliv na politiko, kulturo in znanost. Mohamed je umrl leta 632, vendar je njegova vera nadaljevala rasti in se razvijati pod vodstvom kalifov, vključno s širitvijo na osrednji del Bližnjega vzhoda. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=PDxKxnVZtgo

KARANTANIJA

Period: 623 to 828

Karantanija je bila zgodovinska slovanska kneževina, ki se je nahajala na območju današnje Slovenije, Koroške in deloma Avstrije in Italije. Ustanovljena je bila okoli leta 623 in je v 8. in 9. stoletju dosegla svoj vrhunec pod vodstvom kneza Koclja. Znana je po svoji samostojnosti, avtonomiji in kulturni identiteti. Sčasoma je bila vključena v Frankovsko cesarstvo. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=0zUaXkfF7kk

711–1492 -> REKONKVISTA

Period: 711 to 1492

Rekonkvista je bil proces osvajanja Iberskega polotoka s strani krščanskih kraljestev po letu 711, ko so muslimani osvojili Andaluzijo. Trajala je skoraj 800 let, vse do leta 1492, ko je Granada, zadnji muslimanski emirat, padla v roke Kastiljskega kraljestva. Rekonkvista je bila ključen dogodek v oblikovanju španske in portugalske identitete ter religije. Ta proces je prav tako privedel do izgnanstva ali prisilnega spreobrnjenja številnih muslimanov in Judov, ki so živeli na Iberskem polotoku.

KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA

800

Leta 800 je papež Leon III. v Rimu kronal Karla Velikega, kralja Frankovskega kraljestva, za rimskega cesarja. Ta dogodek je simboliziral ponovno združitev Zahodne in Vzhodne Rimskega cesarstva, ki je bila razdeljena skoraj 300 let. Karlovo cesarstvo je zajemalo velik del Zahodne Evrope in je bilo osredotočeno na širjenje krščanstva, kulturo in intelektualni razvoj. Karlova kronanje je postalo simbol povezovanja med papežem in cesarjem ter pomenil začetek Svetega rimskega cesarstva.

VELIKA SHIZMA

1054

Velika shizma je bila razcep krščanske cerkve na dve veje - vzhodno in zahodno, ki sta se razšli leta 1054. Glavni razlog za shizmo je bilo nesoglasje o oblasti papeža v Rimu, ki ga vzhodna cerkev ni priznavala. Drugi sporni vprašanji sta bili uporaba kruha ali nekvašenega kruha pri obhajilu in celibat duhovnikov. Zaradi shizme so nastali Katoliška cerkev na zahodu in Pravoslavna cerkev na vzhodu. Vpliv shizme je bil velik, saj je razdvojila krščanski svet in ima posledice še danes.

KRIŽARSKE VOJNE

Period: 1095 to 1272

Križarske vojne so bile serija vojn, ki so se odvijale med leti 1095 in 1272.Cilj vojn je bil osvoboditi Sveto deželo iz rok muslimanov. Prva križarska vojna se je začela leta 1095,ko je papež Urban II. pozval kristjane, naj se odpravijo na boj proti muslimanom v Jeruzalemu.Križarji so imeli pomembno vlogo v zgodovini zaradi svojega vpliva na politično in gospodarsko področje ter na versko toleranco med krščanskimi in muslimanskimi državami. Vse križarske vojne so se končale z muslimansko zmago.

HUMANIZEM IN RENESANSA

Period: 1300 to 1600

Humanizem in renesansa sta bila kulturna gibanja, ki sta se razvijala med 14. in 16. stoletjem v Evropi. Humanisti so poudarjali pomen človeškega razuma, kritičnega mišljenja in znanstvenega pristopa. V renesansi se je umetnost vrnila k idealom klasične antike, kar je privedlo do velikega napredka v slikarstvu, arhitekturi in kiparstvu. Ta gibanja so pomembno vplivala na razvoj evropske kulture in miselnosti ter spodbudila znanstveni in umetniški napredek.

CELJSKI GROFJE

Period: 1322 to 1435

Celjski grofje so bili pomembna plemiška družina v srednjem veku na območju današnje Slovenije. S porokami in pridobivanjem ozemlja so postali ena najvplivnejših plemiških družin v Evropi. Zaslužni so bili za ustanovitev univerze v Celju, podpirali so umetnost in kulturo ter se aktivno vključevali v politiko. S smrtjo zadnjega grofa so njihove posesti prešle v roke Habsburžanov.

EPIDEMIJA KUGE

1348

Leta 1348 se je začela ena najhujših epidemij v zgodovini človeštva, kuga. Z virusom Yersinia pestis je v nekaj letih umrlo okoli 25 milijonov ljudi, kar je predstavljalo približno tretjino tedanjega prebivalstva Evrope. Epidemija je povzročila velike socialne, ekonomske in politične spremembe ter vplivala na nadaljnji potek zgodovine. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=ZjsThqXMj-I

TURŠKI VPADI

Period: 1408 to 1593

V obdobju med letoma 1408 in 1593 so se turški vpadi na ozemlje današnje Slovenije stopnjevali. Turki so osvajali mesta, pobijali ljudi in ropali. Slovenska mesta so se branila s postavljanjem obrambnih stolpov in utrdb ter organiziranjem uporov. Kljub temu so Turki uspeli osvojiti nekatera mesta, kot je bilo na primer Celje. Turški vpadi so trajali do konca 16. stoletja, ko je bila zgrajena Gradiška tabor, ki je predstavljala učinkovito obrambo pred Turki.

IZUM TISKARSKEGA STROJA

1450

Izum tiskarskega stroja leta 1450 je imel ogromen vpliv na zgodovino. Johannes Gutenberg je izumil stroj, ki je omogočil množično tiskanje knjig in drugih publikacij, kar je omogočilo lažji dostop do znanja in razširilo ideje po vsem svetu. To je prispevalo k razvoju humanizma, razsvetljenstva in reformacije ter pripomoglo k oblikovanju sodobnega sveta.

TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA

1453

Leta 1453 je Turški sultan Mehmed II. osvojil Konstantinopel, prestolnico Bizantinskega cesarstva. Zavzetje Konstantinopla je pomenilo konec tisočletne bizantinske tradicije in razvoj Otomanskega cesarstva. Turki so začeli širiti svoj vpliv na Balkanu in osvojili velik del vzhodne in srednje Evrope. Konstantinopel pa je postal Istanbul, novo središče Otomanskega cesarstva.

KMEČKI UPORI

Period: 1478 to 1713

Kmečki upori v Evropi so se odvijali med leti 1478 in 1713, ko so se kmetje upirali oblastem in fevdalnim gospodom zaradi slabih življenjskih razmer, visokih davkov in izkoriščanja. V Sloveniji so najbolj znani koroški in panski upori, ki so bili usmerjeni proti avstrijskim Habsburžanom. Povod za njihove vstaje so bile pogosto gospodarske krize, revščina in socialna neenakost.

KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE

1492

oktobra 1492 je Krištof Kolumb s svojo ekspedicijo, ki jo je podprla španska kraljica Izabela I., prispel na novo odkrite otoke v Ameriki. To je označilo začetek obdobja evropske kolonizacije Amerike in pomembno spremenilo svetovno zgodovino. Kolumbovo odkritje je prineslo številne spremembe, vključno s širjenjem krščanstva, trgovinskim razcvetom in izmenjavo kultur med Evropo in Ameriko.

NOVI VEK

Period: 1492 to 1918

Novi vek (16. do začetek 19. stoletja) je zaznamoval gospodarski razvoj s širjenjem kolonializma in globalne trgovine, znanstveni napredek, ki je prinesel revolucionarna odkritja, in religiozne vojne zaradi protestantske reformacije. Razvoj tiskarskega stroja je omogočil hitrejše širjenje novic in znanja ter vplival na razvoj družbe in kulture.

REFORMACIJA

1517

Reformacija je bil gibanje v 16. stoletju, ki je imelo za cilj reformirati Rimskokatoliško cerkev in vzpostaviti nove krščanske cerkvene skupnosti. 31. oktobra 1517 je nemški teolog Martin Luther javno objavil svoje 95 tezije, ki so kritizirale prakse in doktrine tedanje cerkve. Reformacija se je kmalu razširila po Evropi, kar je privedlo do ustanovitve protestantskih cerkva in konfliktov med različnimi krščanskimi skupnostmi.

PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI

1550

Leta 1550 je bil v tiskarni v Celovcu natisnjen prvi slovenski tiskani knjigi, Katekizem in Abecednik. Avtor obeh je bil protestantski reformator Primož Trubar, ki se je zavzemal za slovensko izobraževanje in jezik. S tem je začel slovensko književnost in kulturno zgodovino, saj so se kasneje tiskale še druge pomembne slovenske knjige.

AUGSBURŠKI VERSKI MIR

1555

Augsburški verski mir, podpisan leta 1555, je bil dogovor med katoliškim in protestantskim cesarjem Svetega rimskega cesarstva, ki je priznaval, da so državljani svobodni, da izberejo vero. Dogovor je zaključil verske vojne in omogočil protestantom enake pravice kot katoličanom, čeprav je cesar še vedno ostal katoliški.

PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO

1584

Leta 1584 je protestantski duhovnik Primož Trubar objavil prvo slovensko slovnico in prevod Svetega pisma v slovenščino. To je bil pomemben korak k razvoju slovenskega jezika in krepitvi slovenske identitete ter izobrazbe. Trubar je s svojimi deli veliko pripomogel k utrjevanju protestantizma in zavedanja slovenskega naroda.

LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM

Period: 1643 to 1715

Vladavina Ludvika XIV. (1643-1715) je bila zaznamovana s politiko absolutizma, ki je poudarjala moč monarha in države. Izvajal je politično centralizacijo, krepil vojsko in plemstvo zavezal k svoji politiki. Zaslužen je bil za kulturni razvoj, a njegova vladavina je prinesla tudi vojne in velike finančne obremenitve za državo. Njegov absolutistični način vladanja je bil kritiziran že med njegovim življenjem in vplival na poznejše politične dogodke v Franciji.

RAZSVETLJENSTVO

Period: 1680 to 1780

Razsvetljenstvo (1680-1780) je bilo gibanje, ki je poudarjalo razum in znanost kot osnovi za napredek družbe. Filozofi, kot sta Voltaire in Rousseau, so kritizirali krščansko cerkev in absolutistične monarhije ter zagovarjali svobodo govora in državljanske pravice. Velik poudarek je bil tudi na izobraževanju in reformah v družbi, da bi se dosegle boljše življenjske razmere za vse. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=BUDqXLXP3m0

MARIJA TEREZIJA

Period: May 13, 1717 to Nov 29, 1780

Marija Terezija je bila avstrijska cesarica od leta 1740 do smrti leta 1780. Sprejela je številne reforme, kot so uvedba splošne osnovne šole, spodbujanje kmetijstva in obrti ter ustanovitev bolnišnic. Uvedla je tudi sistematično vojaško obveznost. Vodila je vojne proti Prusiji in Bavarski ter se borila proti Prusiji in Franciji v sedmletni vojni.

PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

Period: 1750 to 1850

Prva industrijska revolucija je trajala od približno 1750 do 1850. Zaznamovala jo je prehod od ročne proizvodnje k strojni, predvsem v tekstilni industriji. Uporabljali so se novi materiali, kot so železo in premog, kar je omogočilo razvoj novih strojev in naprav, ki so olajšale proizvodnjo. Pomenila je tudi spremembo načina življenja in dela, saj so se ljudje začeli množično seliti v večja industrijska središča, kot sta Manchester in Liverpool.

NAPOLEON BONAPARTE

Period: Aug 15, 1769 to May 5, 1821

Napoleon Bonaparte se je rodil leta 1769 na Korziki. Postal je francoski general in kasneje cesar Francije. Vodil je številne vojne kampanje in dosegel številne zmage, med drugim osvojitev Egipta. Leta 1804 je razglasil sebe za cesarja in obnovil francosko monarhijo. Leta 1812 je napadel Rusijo in kljub začetni zmagi doživel poraz. Leta 1814 je bil prisiljen abdicirati in poslan v izgnanstvo na Elbo. Umrl je leta 1821 na otoku Sveta Helena.

NASTANEK ZDA

Jul 4, 1776

julija 1776 je bila sprejeta Deklaracija neodvisnosti, s katero so se 13 britanskih kolonij na ozemlju Amerike razglasile za samostojno državo Združene države Amerike. Nastanek ZDA je bil ključen dogodek v svetovni zgodovini, saj je pomagal oblikovati moderno družbo in postavil temelje demokracije.

FRANCOSKA REVOLUCIJA

Period: Jul 14, 1789 to 1799

julija 1789 so Parizani zavzeli Bastiljo, kar je sprožilo Francosko revolucijo, ki je trajala do leta 1799. Revolucionarni val se je širil po vsej Franciji, v državi so uvedli republiko in ukinili privilegije plemstva. Revolucija je prinesla tudi nasilje in giljotino. Končala se je z Napoleonovim vzponom na oblast.

ILIRSKE PROVINCE

Period: Oct 14, 1809 to 1813

Ilirske province so bile francoska upravna enota v času Napoleona Bonaparta, ki je zajemala večino današnje Slovenije, del Hrvaške in manjši del Italije in Avstrije. Njen cilj je bil utrditi francosko oblast in enotnost, uvesti sodobne reforme in odpraviti fevdalizem. Uprava je bila poenotena, uvajale so se nove institucije in zakonodaja ter spodbujal razvoj gospodarstva in izobraževanja.

METTERNICHOV ABSOLUTIZEM

Period: 1815 to 1848

Metternichov absolutizem je bila politična doktrina, ki je vladala v evropskih državah med letoma 1815 in 1848. Značilna je bila centralizacija oblasti, omejevanje političnih svoboščin, cenzura ter zatiranje nacionalnih in liberalnih gibanj. Kljub temu so se v tem obdobju pojavila številna gibanja, ki so zahtevala reforme in politično svobodo, kar je vodilo do revolucionarnih dogodkov leta 1848.

KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI

1821

Kongres Svete Alianse je potekal leta 1821 v Ljubljani, na njem pa so se zbrali predstavniki Rusije, Avstrije in Prusije. Namen kongresa je bil okrepiti avtokratsko vladavino in zatreti liberalne in nacionalne gibanja po Evropi, ki so se pojavila po napoleonovih osvajalskih pohodih. Na kongresu so sprejeli odločitve o zatiranju liberalizma in nacionalizma ter okrepitvi nadzora nad evropskimi državami. Kongres Svete Alianse v Ljubljani je tako predstavljal pomemben dogodek v zgodovini.

FRANC JOŽEF I.

Period: Aug 18, 1830 to Nov 21, 1916

Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar med letoma 1848 in 1916. V času svoje vladavine je imel velik vpliv na politiko v Avstriji in drugih delih Evrope. Bil je vladar med razvojem industrijske revolucije in posledičnim razvojem narodnih gibanj. Med njegovo vladavino so se pojavila številna gibanja, ki so zahtevala politično svobodo, nacionalno samostojnost in reforme v gospodarstvu ter družbenem življenju. Kljub temu pa je Franc Jožef I. ostal pomemben lik v zgodovini Evrope in Avstrije.

POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA

1848

Leta 1848 je bilo leto pomladi narodov, ki je predstavljalo obdobje velikih družbenih in političnih sprememb po Evropi. V tem času so se pojavila številna gibanja, ki so zahtevala reforme in politično svobodo. Vendar pa so se ta gibanja hitro soočila z odporom avstrijskega cesarstva, ki je poskušalo ohraniti obstoječi red. Revolucionarni dogodki leta 1848 so tako pomenili pomemben mejnik v zgodovini Slovenije in Evrope ter so vplivali na razvoj družbe in politike v prihodnosti.

BACHOV ABSOLUTIZEM

Period: 1849 to 1859

Bachov absolutizem je bila politična doktrina, ki je vladala na ozemlju Avstrije med letoma 1849 in 1859. Značilna je bila centralizacija oblasti, omejevanje političnih svoboščin, cenzura in zatiranje nacionalnih in liberalnih gibanj. Bachova doktrina je bila utemeljena na prepričanju, da je treba ohraniti obstoječi red za vsako ceno, tudi s silo.. Bachov absolutizem je bil odgovor na revolucionarne dogodke leta 1848 in je poskušal okrepiti avtokratsko vladavino avstrijskega cesarstva.

DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

Period: 1850 to 1950

Druga industrijska revolucija je obdobje, ki se je začelo v drugi polovici 19. stoletja in trajalo vse do začetka 20. stoletja. Glavni razvojni koraki so bili v področju elektrotehnike, kemijske industrije in strojegradnje. Uvedba novejših tehnologij in proizvodnih procesov je omogočila množično proizvodnjo izdelkov ter povečala produktivnost delavcev. Revolucija je imela velik vpliv na družbeni in gospodarski razvoj v zahodni Evropi in Ameriki.

NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE

1861

Leta 1861 je bila ustanovljena Kraljevina Italija, ki je bila sestavljena iz večinoma italijanskih držav, ki so bile pred tem pod različnimi vladarji. Kraljevino je ustanovil prvi italijanski kralj Viktor Emanuel II., ki je bil vladar severne Italije. Ustanovitev Kraljevine Italije je bila rezultat nacionalističnih gibanj in prizadevanj za združitev Italije v eno državo. Kljub temu pa se je proces združevanja Italije nadaljeval še dolgo po ustanovitvi kraljevine.

AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

Period: 1861 to 1865

Ameriška državljanska vojna je trajala od aprila 1861 do aprila 1865. V vojni so se spopadle severne in južne zvezne države ZDA zaradi vprašanj, kot so suženjstvo, trgovina z bombažem in pravice zveznih držav. Vojna je povzročila smrt okoli 620.000 ljudi in povzročila veliko gospodarsko škodo. Končala se je z zmago severnih zveznih držav in uvedbo 13. amandmaja k ustavi ZDA, ki je formalno odpravil suženjstvo. Ameriška državljanska vojna je pomembno vplivala na zgodovino ZDA.

NASTANEK AVSTRO-OGRSKE

1867

Leta 1867 je bila ustanovljena Avstro-Ogrska, dvojna monarhija, ki je bila sestavljena iz avstrijskega cesarstva in kraljevine Ogrske. Ustanovitev Avstro-Ogrske je bila posledica političnih in družbenih sprememb v Avstriji in drugih delih Evrope. V Avstro-Ogrska so živeli ljudje različnih jezikov in kultur. Ustanovitev Avstro-Ogrske je prinesla nekaj politične stabilnosti in gospodarske rasti v regiji, vendar so se kmalu pojavili tudi konflikti med različnimi narodi in regijami znotraj države.

NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA

1871

Leta 1871 je bilo ustanovljeno Nemško cesarstvo pod vodstvom pruskega kancelarja Otta von Bismarcka. Ustanovitev cesarstva je bila posledica združevanja večine nemško govorečih držav v eno državo. Prusija je postala vodilna sila v novi državi, saj je prevzela večino politične moči in nadzor nad vojsko. Nemško cesarstvo je bilo ključni dejavnik v evropski politiki v naslednjih desetletjih, vključno s predigro prve svetovne vojne.

RUDOLF MAISTER

Period: Mar 29, 1874 to Jul 26, 1934

Rudolf Maister, slovenski general in politik, je zaslovel kot poveljnik slovenskih enot med prvo svetovno vojno ter kot zaščitnik severne meje. Po vojni se je posvetil politiki, postal je poslanec, podpredsednik vlade in guverner Koroške. Bil je tudi zagovornik slovenskega naroda ter ena ključnih osebnosti pri uveljavljanju slovenske narodne zavesti.

ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA

Jun 28, 1914

junija1914 je v Sarajevu prišlo do atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki ga je izvedel srbski nacionalist Gavrilo Princip.Atentat je sprožil verigo dogodkov, ki so pripeljali do izbruha prve svetovne vojne.Avstro-Ogrska je zahtevala od Srbije, da razoroži srbske nacionaliste, vendar so se pogajanja med državama kmalu zlomila.Avstro-Ogrska je nato napovedala vojno Srbiji, kar je privedlo do vključitve drugih evropskih držav v konflikt in začetka prve svetovne vojne.

PRVA SVETOVNA VOJNA

Period: Jul 28, 1914 to Nov 11, 1918

Prva svetovna vojna, ki je potekala med 28. julijem 1914 in 11. novembrom 1918, je bil globalni vojaški konflikt, ki je vključeval večino velikih evropskih držav in države iz drugih delov sveta. Konflikt je izbruhnil zaradi kompleksnih političnih in gospodarskih vzrokov, vključno z nacionalizmom, imperijalizmom in vojaškimi zavezništvi. Vojna je povzročila ogromno število smrtnih žrtev in škodovala gospodarstvom držav vpletenih v konflikt.Po koncu vojne je prišlo do pomembnih političnih sprememb

Maj 1915–november 1917 -> SOŠKA FRONTA

Period: 1915 to 1917

Soška fronta je bila vojaška fronta, ki se je raztezala v Alpah med Italijo in Avstro-Ogrsko med majem 1915 in novembrom 1917. Fronta se je v glavnem borila na ozkem območju med reko Sočo in Julijskimi Alpami. Na fronti so se borili italijanski in avstro-ogrski vojaki, pri čemer so se izmenjavale zmage in porazi. Ob koncu leta 1917 so se avstro-ogrski vojaki umaknili na drugo stran Soče in fronta se je premaknila v italijansko ozemlje.

RUSKA REVOLUCIJA

1917

Ruska revolucija je bila serija revolucionarnih dogodkov v Rusiji leta 1917, ki so privedli do padca carja Nikolaja II. in nadomestitve ruske monarhije z vladavino boljševikov. Februarja 1917 je prišlo do prvih uporov in stavk, kar je sprožilo odstop carja in ustanovitev provizorične vlade. Vendar pa so se spopadi nadaljevali in oktobra 1917 so boljševiki, vodeni s strani Vladimirja Lenina, izvedli oborožen prevzem oblasti in ustanovili socialistično Sovjetsko zvezo.

SODOBNOST

Period: 1918 to 2023

Sodobnost je zgodovinsko obdobje, ki se je začelo v 19. stoletju in traja še danes. Zaznamuje jo hitro spreminjajoči se svet, tehnološki razvoj in globalizacija. V sodobnosti se soočamo s podnebnimi spremembami, digitalizacijo in družbeno neenakostjo. Poleg tega smo priča tudi razvoju novih oblik umetnosti in kulture, kot sta glasba in sodobni ples. Sodobnost je obdobje, v katerem se naša družba nenehno spreminja in razvija, kar predstavlja tako priložnosti kot tudi izzive za našo prihodnost.

DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV

Oct 29, 1918

1918 je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je predstavljala del nove države - Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta datum se obeležuje kot dan samostojnosti in enotnosti.

KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA

Period: Dec 1, 1918 to Nov 29, 1945

1918 je bila ustanovljena Kraljevina SHS, ki je leta 1929 postala Kraljevina Jugoslavija. Država je bila sestavljena iz slovanskih narodov in je imela burno zgodovino, vključno z napadi med drugo svetovno vojno. Po vojni je bila država reorganizirana v federativno Jugoslavijo.

PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA

Period: Jan 18, 1919 to Jan 21, 1920

Pariška mirovna konferenca je potekala med 18. januarjem 1919 in 21. januarjem 1920 v Parizu, po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so se sestali voditelji zmagovalnih držav in sprejeli mirovne pogodbe s poraženimi silami, med drugim z Versajsko pogodbo, ki je določila pogoje za Nemčijo. Pogodbe so vključevale odškodnino in teritorialne spremembe, kar je pomembno vplivalo na gospodarstvo v naslednjih desetletjih. Konferenca je imela tudi pomembno vlogo pri ustanovitvi Lige narodov.

ZLATA DVAJSETA LETA

Period: 1920 to 1929

Zlata dvajseta leta so se nanašala na desetletje med letoma 1920 in 1929, ki ga je zaznamovalo obdobje gospodarske rasti in kulturnega razcveta v ZDA in drugih delih sveta po prvi svetovni vojni. Hkrati pa so bile težave, kot so visoke ravni dolga in špekulacij, ki so vodile do gospodarske krize leta 1929, ki je vplivala na svetovno gospodarstvo in imela dolgoročne posledice. V kulturnem smislu so zlata dvajseta leta prinesla nove modne trende, jazz in druge glasbene žanre.

TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU

Jun 4, 1920

Tripartitna pogodba, podpisana med zmagovalci 1. svetovne vojne in Madžarsko, je določila nove meje med državami. S tem se je Prekmurje po več kot tisoč letih pod vladavino različnih držav, dokončno priključilo kraljevini SHS. Podpis pogodbe se praznuje kot Dan državnosti v Sloveniji.

KOROŠKI PLEBISCIT

Oct 10, 1920

Na koroškem plebiscitu leta 1920 so se prebivalci odločali o pripadnosti Koroške, ki je bila po prvi svetovni vojni sporna med Avstrijo in Jugoslavijo. Večina se je odločila za pripadnost Avstriji, a manjši del za Jugoslavijo. Rezultat je imel velik pomen za nadaljnji razvoj slovenskega naroda na Koroškem.

STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI

Period: Apr 3, 1922 to Oct 16, 1952

Stalinizem je bila totalitarna politična ideologija,ki jo je uveljavil Joseph Stalin v Sovjetski zvezi od leta 1922 do njegove smrti leta 1952. Politika je bila zaznamovana z nasiljem, političnimi čistkami, represijo in velikimi družbenimi spremembami. Med drugim so bile izvedene kolektivizacija kmetijstva, industrializacija, množični umori in deportacije. Stalinizem je pustil globoke posledice na sovjetski družbi in kulturi, ter vplival na razvoj svetovne politike v drugi polovici 20. stoletja.

FAŠIZEM V ITALIJI

Period: Oct 30, 1922 to Sep 3, 1943

Fašizem v Italiji (1922-1943) je bil Mussolinijev avtoritarni režim,ki se je značil s poudarjanjem nacionalizma, militarizma in totalitarizma. Fašistična stranka je imela monopol nad oblastjo, omejevala je svobodo izražanja ter preganjala politične nasprotnike. Mussolini je prav tako izvajal agresivno zunanjo politiko, ki je privedla do približevanja Hitlerjevi Nemčiji in Italijanskemu vključevanju v drugo svetovno vojno. Po letu 1943 je Mussolini prevzet s strani kralja in odstavljen z oblasti.

VELIKA GOSPODARSKA KRIZA

1929

Leta 1929 je prišlo do gospodarske krize, ki je imela obsežne posledice po vsem svetu. Krizo je sprožil zlom borznih cen na newyorški borzi, ki je privedel do padca cen delnic in panike na trgu. Kriza je povzročila družbene in politične nemire ter imela dolgoročne posledice za svetovno gospodarstvo, kar je prispevalo k izbruhu druge svetovne vojne.

NACIZEM V NEMČIJI

Period: Mar 5, 1933 to May 8, 1945

Nacizem v Nemčiji (1933-1945) je bil vladni sistem pod vodstvom Adolfa Hitlerja in njegove stranke NSDAP. Značilnosti so bile totalitarizem, rasizem in ekspanzionizem. Uvedene so bile rasne zakonodaje, preganjanja, deportacije in genocid nad Judi ter drugimi manjšinami. Nacizem je imel pomembno vlogo pri začetku druge svetovne vojne, ki je prinesla uničenje in tragedijo za milijone ljudi. Po porazu v vojni je bil nacizem prepovedan in obsojen kot zločinski režim.

ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

Period: 1936 to 1939

Španska državljanska vojna je bil konflikt med republikanskimi in nacionalističnimi silami v Španiji.Republikanci so bili podprti s strani Sovjetske zveze.Vojna se je končala z zmago nacionalistov, ki so pod vodstvom generala Francisca Franca vzpostavili diktaturo. Vojna je bila zaznamovana z grozodejstvi, izvensodnimi usmrtitvami in množičnimi deportacijami. Španska državljanska vojna je imela pomembno vlogo pri zaostritvi politične situacije v Evropi pred izbruhom druge svetovne vojne.

DRUGA SVETOVNA VOJNA

Period: Sep 1, 1939 to Sep 3, 1945

Druga svetovna vojna je trajala od napada Nemčije na Poljsko 1. septembra 1939 do kapitulacije Japonske 3. septembra 1945. Vojna se je odvijala na treh glavnih frontah v Evropi, Severni Afriki in na Tihem oceanu, ter vključevala večino svetovnih držav, od katerih je umrlo približno 70 milijonov ljudi.

NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO

Apr 6, 1941

Nemčija, Italija in druge sile osi so 6. aprila 1941 izvedle napad na Kraljevino Jugoslavijo, ki je zanjo predstavljal začetek vojne. Po kratkem vojaškem odporu so bile države razkosane med okupatorje: Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolgarijo. V Sloveniji je bil ustanovljen okupacijski režim, sodelovanje z njim pa je povzročilo državljansko vojno.

JUGOSLAVIJA

Period: 1945 to 1992

Jugoslavija je bila federativna država, ki je nastala po 2. svetovni vojni. V njej so bile različne narodnosti in republike, vendar je bil državni sistem centraliziran. Po smrti predsednika Tita leta 1980 se je začel proces razkroja Jugoslavije, ki se je končal s krvavimi vojnami v 90. letih in razpadom države.

NASTANEK OZN

Oct 10, 1945

oktobra 1945. je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov (OZN), z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti ter spodbujanja sodelovanja med državami. Sestavljajo jo 193 držav-članic, ki si prizadevajo za uresničevanje ciljev OZN, med katerimi so med drugim zaščita človekovih pravic, preprečevanje konfliktov in pomoč pri reševanju humanitarnih kriz.

HLADNA VOJNA

Period: Mar 12, 1947 to Oct 26, 1991

Hladna vojna je obdobje napetosti in tekmovalnosti med ZDA in Sovjetsko zvezo po drugi svetovni vojni. Obe superdržavi sta se borili za prevlado, podpirali pa sta različne ideologije in režime. Vodili so se propagandni spopadi, tekmovali so v vojaški in tehnološki premoči, ter se vpletali v konflikte po svetu. Napetosti so se zmanjšale z razpadom Sovjetske zveze leta 1991. POSNETEKhttps://www.youtube.com/watch?v=CH24jtEabdU

KOREJSKA VOJNA

Period: 1950 to 1953

Korejska vojna (1950-1953) je bila oborožen spopad med Severno Korejo (podprto s Kitajsko in Sovjetsko zvezo) ter Južno Korejo (podprto z ZDA in Združenim kraljestvom) za prevlado na Korejskem polotoku. Po treh letih bojevanja je končala s premirjem, pri čemer se meja med državama ni spremenila. Žrtve so bile visoke: ocenjujejo jih na več kot 2,5 milijona.

EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO

1951

Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila ustanovljena leta 1951, s ciljem zagotavljanja skupne kontrole nad premogom in jeklom. To je bil prvi korak k gospodarski integraciji v Evropi in je kasneje privedlo do ustanovitve Evropske unije.

LONDONSKI MEMORANDUM

Oct 5, 1954

Londonski memorandum je bil dogovor med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo, s katerim so se zavezali k nadzoru nad jedrskim orožjem. Tako so skušali preprečiti nadaljnje širjenje jedrskega orožja, ki bi lahko vodilo do nove svetovne vojne. Memorandum je bil pomemben korak k nadzoru jedrskega orožja v hladni vojni.

GIBANJE NEUVRŠČENIH

1955

Gibanje neuvrščenih je bilo ustanovljeno leta 1955 in je združevalo države, ki se niso opredeljevale za zahodni ali vzhodni blok. Med ustanovnimi članicami so bile Indija, Jugoslavija, Egipt in Indonezija. Gibanje je bilo pomembno za razvoj tretjega sveta in za nevtralnost v času hladne vojne.

EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST

1957

Leta 1957 so ustanovili Evropsko gospodarsko skupnost (EGS), ki je združila šest držav (Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko in Nemčijo) v skupni trgovinski pakt. Skupnost se je razvijala v naslednjih desetletjih in je leta 1993 postala Evropska unija. Namen EGS je bil spodbuditi gospodarsko rast in okrepiti gospodarsko sodelovanje med državami članicami.

KUBANSKA KRIZA

1962

Kubanska kriza je bila politična in vojaška napetost med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki je nastala zaradi sovjetske namestitve jedrskih raket na Kubi. Kriza se je začela 16. oktobra 1962 in se končala 28. oktobra, ko sta se obe strani dogovorili o umiku raket in preprečitvi jedrske vojne. Kriza je bila eno najbolj nevarnih obdobjih hladne vojne.

VIETNAMSKA VOJNA

Period: 1965 to 1973

Vietnamska vojna (1965-1973) je bila oboroženi spopad med komunističnimi silami Severnega Vietnama in protikomunističnimi silami Južnega Vietnama ter njihovimi zavezniki, med katerimi je bila tudi ZDA. Vojna se je končala z umikom ZDA iz Vietnama in združitvijo Severnega in Južnega Vietnama v Socialistično republiko Vietnam. Vojna je terjala več kot tri milijone življenj, med njimi več kot 58.000 ameriških vojakov.

AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI

Jun 20, 1969

julij 1969 je bil zgodovinski dan, ko sta astronavta Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin kot prva človeka pristala na Luni z ameriško vesoljsko misijo Apollo 11. Armstrong je izrekel znameniti stavek: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo." Pristanek je bila izjemna znanstvena in tehnološka dosežka, ki je pomembno prispeval k razvoju vesoljske tehnologije in raziskovanju vesolja.
POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=gjzc3A-Z9UA

JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU

Apr 26, 1986

aprila 1986 je v jedrski elektrarni v Černobilu na Ukrajini prišlo do jedrske nesreče, ki je spustila veliko količino radioaktivnih snovi v okolje. Nesreča je zahtevala na tisoče življenj in pustila dolgotrajne posledice na zdravju in okolju ter povzročila evakuacijo okoli 115.000 ljudi. Ta dogodek velja za enega najhujših jedrskih incidentov v zgodovini.
POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=0ZA0Snn16bk

PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE

1990

April 1990 je bil pomemben mesec v zgodovini Slovenije, saj so bile takrat prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni. Na njih so nastopile različne politične stranke in z njimi povezani posamezniki ter prinesle pomembne spremembe v političnem življenju države. Rezultati so kazali zmago Demosa, zveze demokratičnih strank, ki so se kasneje zavzeli za osamosvojitev Slovenije.

DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

1990

Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1990, objavljena pa 6. julija. Slovenija je s tem izrazila svojo suverenost in neodvisnost od drugih jugoslovanskih republik ter začela proces osamosvajanja. Deklaracija je bila pomemben korak v smeri pridobitve polne neodvisnosti in samostojnosti ter je postavila temelje za kasnejše dogodke v zgodovini Slovenije.

PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI

Dec 23, 1990

Na plebiscitu, ki se je odvijal 23. decembra 1990, je 88,5% udeležencev glasovalo za osamosvojitev Slovenije. To je bil ključen dogodek v procesu osamosvajanja Slovenije, ki se je dokončno zaključil 25. junija 1991, ko je Slovenija razglasila neodvisnost.

DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA

Period: 1991 to 1999

V obdobju med letoma 1991 in 1999 je Slovenija izvedla proces denacionalizacije in privatizacije, ki je predstavljal ključen korak k prehodu v tržno gospodarstvo. Denacionalizacija je pomenila vrnitev premoženja nekdanjim lastnikom ali njihovim dedičem, ki so jim ga bili nacionalizirali po drugi svetovni vojni. Privatizacija pa je pomenila prodajo podjetij in premoženja države ter vzpostavitev tržne konkurence.

RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI

Jun 26, 1991

junija 1991 je bila v Sloveniji sprejeta Deklaracija o neodvisnosti, ki je razglasila suverenost in samostojnost Slovenije. Istega dne je bila tudi sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti, s katero je Slovenija postala samostojna in neodvisna država ter izstopila iz Jugoslavije. Ta dan predstavlja pomemben mejnik v zgodovini Slovenije.

VOJNA ZA SLOVENIJO

Period: Jun 27, 1991 to Jul 3, 1991

Vojna za Slovenijo je trajala od 27. junija do 3. julija 1991 in je bila vojaški spopad med slovenskimi teritorialnimi enotami in Jugoslovansko ljudsko armado. Vojaška akcija je bila posledica razglasitve samostojnosti Slovenije in nastopa nove slovenske vlade. Slovenske sile so uspešno zadržale napad in pripeljale do mednarodnega priznanja Slovenije kot samostojne države. POSNETEK:https://www.youtube.com/watch?v=PyySAqhwpLI

SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE

Dec 23, 1991

decembra 1991 je bila sprejeta nova slovenska ustava, ki je nadomestila ustavo iz leta 1974. Ustava je zagotavljala popolno suverenost Slovenije in uvedla parlamentarno-demokratično ureditev z večstrankarskim sistemom. Ustava je določala, da je Slovenija samostojna, demokratična in pravna država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S sprejetjem ustave je Slovenija okrepila svojo suverenost in se utrdila kot samostojna država.

EVROPSKA UNIJA

1992

Leta 1992 je bila ustanovljena Evropska unija (EU), politično in ekonomsko združenje 27 evropskih držav. EU ima enotni notranji trg, skupno trgovinsko politiko in enotno valuto - evro. Poleg tega EU podpira skupne cilje in vrednote, kot so človekove pravice, svoboda, demokracija in mir. EU je vodilni svetovni trgovec in zagovornik okoljske trajnosti ter pomemben akter pri reševanju globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe in migracije.

VKLJUČITEV V NATO

Mar 29, 2004

Slovenija je 29. marca 2004 postala članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO), skupine držav, ki se zavezujejo medsebojni obrambi. Slovenija je postala prva država iz nekdanjih komunističnih držav, ki se je pridružila NATO. Članstvo je okrepilo varnostno in politično stabilnost Slovenije ter ji odprlo nove možnosti za sodelovanje z drugimi državami.

PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI

May 1, 2004

maja 2004 se je Slovenija pridružila Evropski uniji, skupaj z devetimi drugimi državami, kar je predstavljalo enega od najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega razvoja in pomenilo integracijo v gospodarski, politični in pravni okvir Evrope. Pridružitev je omogočila boljšo gospodarsko rast, spodbudila reforme in modernizacijo države, ter ponudila priložnosti za sodelovanje na evropski in mednarodni ravni.

VSTOP V EUROOBMOČJE

Jan 1, 2007

januarja 2007 je Slovenija postala del evroobmočja, kar pomeni, da je uvedla evro kot uradno valuto namesto tolara. Uvedba evra je predstavljala pomemben korak v procesu evropskega povezovanja ter olajšala poslovanje in trgovanje znotraj Evropske unije. Slovenija je bila tako ena izmed 13 držav, ki so takrat uvedle evro.

GOSPODARSKA KRIZA

Period: 2008 to 2013

Gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008 v ZDA, je imela hude posledice tudi po svetu. Zaradi napihnjenih balonov na trgu nepremičnin in visokih tveganj na finančnih trgih je prišlo do zloma bančnega sistema, padca cen nepremičnin ter množičnih odpustov delavcev. V mnogih državah so sprejeli obsežne ukrepe za reševanje bank, spodbujanje gospodarstva in stabilizacijo javnih financ. Posledice krize so bile dolgotrajne in še vedno se odražajo v mnogih državah.

EPIDEMIJA COVID 19

2020

Marca 2020 se je začela svetovna pandemija bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Širjenje virusa je povzročilo zapiranje meja, uvedbo omejitev gibanja in drugih ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Pandemija je imela velik vpliv na gospodarstvo, zdravstveni sistem, šolstvo in družbeno življenje po vsem svetu.