-
Pokol v Nanjingu
Pokol se je zgodil leta 1937 na Kitajskem. Japonska vojska je Nanjing dosegla 13. decembra 1937 in kruto začela pobijati na tisoče in tisoče moških ter posiljevati na tisoče in tisoče žensk. -
Period: to
Vojna na Pacifiku
Glavne države vpletene so bile Japonska, VB, ZDA in Sovjetska zveza. Leta 1931 je Japonska zasedla Mandžurijo. Leta 1936 so Nemčija, Japonska in Italija podpisale jekleni pakt nad čimer ZDA ni bila navdušena. Po neuspešnih pogajanjih med ZDA in Japonsko, je ZDA na Japonsko prepovedala izvoz vseh surovin in vojnega materiala. Japonska je zaradi tega hotela vojno.
Do februarja 1942 Japonska osvoji še Filipine, Malajo, Singapur, Indonezijo, Tajsko, del Nove Gvineje in Burmo. -
Pakt Ribbentrop-Molotov
To je podpisan pakt o nenapadanju med Nemčijo pod vodstvom Hitlerja in Sovjetsko zvezo pod vodstvom Stalina. Podpisala sta ga nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop in sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov. Sporazum je trajal vse do 22. junija 1941, ko je pri operaciji Barbarossa Nemčija vdrla na ozemlje Sovjetske zveze. -
Napad na Poljsko
Za napad na Poljsko so nacisti izrabili uprizorjen obmejni incident. Poljska je imela slabšo vojsko od nemcev, saj so imeli zastarelo opremo, manj vojakov in so še zmeraj uporabljali konjenico. -
Period: to
2. svetovna vojna
Trajala je 6 let. Vojna je terjala okoli 50/60 milijonov mrtvih. Prvič v zgodovini je bilo med žrtvami več civilistov kakor vojakov - približno 40 milijonov, ki so umrli zaradi bolezni, lakote, bombardiranj, genocidov in drugih vojnih zločinov. -
"Lažna vojna"
Velika Britanija in Francija 3. septembra 1939 Nemčiji napovesta vojno, vendar je še ne napadeta. Lažna vojna je potekala na meji med Francijo in Nemčijo. Zgrajeni sta bili obrambi črti Maginotova linija (FR) in Siegriedova linija (NEM), vendar nobena stran ne da pobude za začetek vojne. -
Period: to
Bitka za Atlantik
To je bila najdaljša neprekinjena bitka 2. svetovne vojne, ki je trajala od leta 1939 do leta 1945. Nemčija je hotela nad VB izvajati pomorsko blokado, vendar je imela premalo podmornic.
Nemške podmornice so napadle konvoje ladij na poti iz Amerike v Veliko Britanijo. Te ladje so ščitile britanska mornarice in zračne sile.
Takrat so tudi uporabljali sonar (tehnika, ki uporablja zvok za določanje položaja sovražnikovih podmornic). -
Kapitulacija Poljske
Poljska kapitulira 6. 10. 1939. Njeno ozemlje si razdelita Nemčija in Sovjetska Zveza. Sovjeti so po porazu Poljske v Katinskem gozdu pobili 25.000 poljskih častnikov. Vse do leta 1990 so za ta poboj krivili Nemce, nato pa končno priznali. -
Period: to
Zimska vojna
To je bila vojna med Sovjetsko zvezo in Finsko. Vzrok je bil Finski upor (niso dovolili gradnje oporišč Rdeče armade in ni pristala na menjavo ozemlja). Odpor Fincev je bil močan, imeli so dobre izurjene enote (tudi na smučeh). Rdeča armada je bila šibka zaradi čistk, zato je SZ morala mobilizirati več vojske. Spomladi leta 1940 so Finci uklonili in SZ prepustili Karelijo. -
Period: to
Napad na Dansko in Norveško
Nemčija je želela zavarovati varen dovoz železa iz Švedske, hoteli so nafto iz Norveške, izključiti so želeli možnost, da bi Skandinavija postala baza za napad na Nemčijo in Veliki Britaniji je z zavzetjem teh dveh držav zaprla dostop do Baltika.
Dansko so nemci premagali v 1 dnevu, pri Norveški pa se prvič bojujejo Nemčija proti zavezniški vojski (VB, Franciji in Norveški). Zaradi nemške zmage je v VB odstopil Chamberlain in ga zamenjal Churchill.
Nemci dajo na oblast simpatizerja Quislinga. -
Napad na Francijo
Nemčija je hotela Francijo napasti preko nevtralnega ozemlja - Nizozemske, Belgije in Luksemburga (operacija "Fall Gelb"). Nemčija je v mestu Dunkirk z operacijo "Dinamo" v past ujela Fr.-VB vojsko. Anglija je 340.000 fr. in ang. vojakov med 26. majem in 4. junijem evakuirala iz mesta.
22. junija so podpisali premirje s francoskim generalom Petainom. V vojno je vstopila tudi Italija, ki je dobila del Savoje. Neokupiran del Francije se preimenuje v Višijsko Francijo, kjer oblast prevzame Petain. -
Period: to
Napad na Veliko Britanijo
Nemčija je napadla VB preko zraka, z letalskimi napadi. Poleti 1940 so se pričeli siloviti napadi nemškega letalstva. Napadli so letališča, radijske postaje, mesta, industrijske obrate. VB se uspešno bojuje nazaj s pomočjo angleških lovcev in radarja (zaznavali so letala v bližini).
VB vojno letalo je bilo imenovano Royal Airforce, nemško pa Luftwaffe.
Hitler kmalu opusti napade na VB in se bolj posveti napadu na Sovjetsko zvezo. -
Period: to
Vojna v severni Afriki (afriško bojišče)
- junija je Italija napovedala vojno Angliji, septembra pa napadla Egipt. Decembra je sledila angleška protiofenziva v kateri so Italijo potisnili vse do Libije. V pomoč Italiji je Hitler v Afriko poslal afriški korpus(armado), kateremu je poveljeval Erwin Rommel. Konec 1942 je bila bitka pri El Alameinu, kjer so angleži potisnili nem.-ita. vojsko globoko v Libijo. Operacija Bakla - november 1942 se je angloameriška vojska izkrcala v Maroku in Alžiriji. Spomladi se Nemčija in Italija predata.
-
Trojni pakt
Sile osi Japonska, Nemčija in Italija so leta 1940 podpisale trojni pakt. To je politični sporazum, kjer so se podpisnice zavezale, da si bojo pomagale pri obrambi v primeru napada in si priznale ekskluzivna interesna območja.
Novembra 1940 so k paktu pristopile še Madžarska, Romunija in Slovaška, kasneje pa še Jugoslavija in Bolgarija. SZ nikol ne podpiše pakta, Španija pa ni hotela vstopiti v vojno.
Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija se povežejo v Protifašistično koalicijo. -
Period: to
Holokavst
Holokavst je sistematični genocid Judov, ki ga je med leti 1941 in 1945 izvajala Nemčija.
Največje koncentracijsko taborišče je bilo taborišče Auschwitz v katerem je umrlo okoli 1,1 milijona ljudi. -
Operacija Barbarossa
To je bila invazija Nemčije na SZ.
NEM je prodrla v tri smeri: na sever proti Leningradu, v sredino proti Moskvi in na jug proti Kavkazu.
Julija 1941 sta bili sklenjeni dve pogodbi: SZ-VB (medsebojna pomoč proti Hitlerju) in SZ-Poljska. Do konca septembra je SZ vpoklicala vse moške v vojsko. Zgodi se preobrat-general zima. Nemci niso bili pripravljeni na tako hudo zimo, SZ pa je sprožila ofenzivo in s tem porinila Nemce nazaj. SZ je uporabila taktiko ožgane zemlje (uničili vse na njihovi poti). -
Podpis Atlantske listine
Listino sta leta 1941 podpisala minister Velike Britanije Winston Churchill in predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt. Predstavljala je osnovo za povezovanje v protifašistično koalicijo.
Pravi, da ZDA in VB ne bosta iskali teritorialnih pridobitev, države proti fašistom si bodo po vojni lahko same izbrale državno ureditev, zagovarjala je uničenje fašizma in nacizma.
Listina se je izkazala za enega prvih korakov za oblikovanje Združenih narodov. -
Napad na Pearl Harbor
Japonska je 7. decembra 1941 napadla ameriško vojaško oporišče na Havajih - Pearl Harbor.
V dveh zaporednih zračnih napadih je bilo uničenih 188 ameriških letal, potopljenih 18 vojaških ladij, mrtvih je bilo okoli 2500, ranjenih pa je bilo okoli 1.250 vojakov in civilistov.
Japonska je hotela napasti ameriške letalonosilke, vendar so bile 3 takrat na odprtem morju.
Ta napad je bil povod, da je ZDA uradno vstopila v vojno. -
Bitka za otočje Midway
To je bila pomorska bitka med Japonsko in ZDA. ZDA v tej bitki prvič porazila Japonsko - uničili so 4 japonske letalonosilke. ZDA je nato napredovala s taktiko "žabjih skokov" - zavzemali otok za otokom. -
Period: to
Bitka za Stalingrad
To je najbolj krvava bitka v zgodovini. Nemci so napadli Stalingrad, katerega so ga porušili skoraj do tal. Sovjetska zveza nato sproži ofenzivo in obkoli nemške vojake. Nemci vzpostavijo "zračni most" po katerem so jim z letali nosili vse kar so potrebovali, vendar ta ni bil učinkovit. Hitler ni dovolil predaje, ker se je hotel boriti do konca.
Bitka je predstavljala velik poraz za Nemce, saj se preda okoli 100.000 vojakov (katere pošljejo v gulage) in umre 2 milijona ljudi. -
Period: to
Vojna na Siciliji (operacija Husky)
Poleti 1943 se del nem.-ita. vojske umakne iz S. Afrike na Sicilijo, kamor jim sledijo zavezniki (ZDA, VB, Kanada). Na Siciliji so zavezniki bombardirali letališča in pristanišča.
Julija 1943 je bil Mussolini poslan na Elbo, kasneje ga rešijo Nemci. Na severu Italije ustanovi Italijansko socialno republiko (Salojska republika).
Nemci v Italiji vzpostavijo Gustavovo linijo (linija med Rimom in Neapljem).
28. aprila 1945 Italijanski partizani ustrelijo Mussolinija in ga obesijo sredi Milana. -
Tankovska bitka
To je bila največja tankovska bitka v zgodovini. Sodelovalo je okoli 6000 tankov.
V bitki je bila uspešnejša Sovjetska zveza, ki je za ta napad, s prestreganjem britanskih obveščevalnih služb, že vnaprej vedela in se na to dobro pripravila. -
Kapitulacija Kraljevine Italije
- septembra 1943 so Kraljevina Italija in Zavezniki podpisali premirje/predajo.
-
Period: to
Teheranska konferenca
To je bila najpomembnejša politična konferenca in ena izmed treh konferenc, kjer so se srečali veliki trije: Stalin, Churchill in Roosevelt. Potekala je v Teheranu.
Glavni izid/dogovor te konference je bil, da odprejo drugo fronto proti Nemčiji. -
Izkrcanje v Normandiji
Izkrcanje v Normandiji je znano tudi kot operacija Overlord/Neptun ali Dan D. Po izkrcanju se je večina enot usmerila proti Parizu, ki je bil kasneje avgusta 1944 osvobojen pod poveljstvom generala De Ganil.
Avgusta 1044 so se francoski in ameriški vojaki izkrcali na jugu Francije - Saint Tropez.
Zavezniki so napredovali v Belgiji in na Nizozemskem, zato je pozimi 1944/45 v Ardenih Hitler sprožil zadnjo ofenzivo. -
Period: to
Nurnberški procesi
To je bila vrsta procesov proti predstavnikom nacistične Nemčije, proti največjim vojnim zločincem (Göring, Ribbentrop).
Kar nekaj vojnih zločincev Nemčije je po vojni zbežalo v Južno Ameriko. -
Period: to
Jaltska konferenca
To je bilo zadnje srečanje "velikih treh". Potekala je februarja na Jalti (na Krimskem polotoku).
Glavna tema je bila povojna ureditev sveta - Nemčijo in Avstrijo razdelijo na okupacijske cone.
Med zavezniki so bila velika nasprotja, saj so se spraševali katera ideologija naj bo (komunizem ali demokracija).
Aprila 1945 pa sredi mandata Roosevelt umre. Nasledi ga Harry. S. Truman. -
Bombardiranje Dresdna
Z bombardiranjem Dresdna so zahodni zavezniki želeli zlomiti moralo civilistov. V mestu so najprej delno porušili stavbe, da so na plan prišli leseni tramovi, nato pa so odvrgli še zažigalne bombe in s tem povzročili "ognjeno nevihto" v kateri so se ljudje zadušili in zgoreli.
Število žrtev je bilo okoli 25.000. -
Period: to
Bitka za otok Iwo Jima in Okinawa
Februarja 1945 ZDA napade otok Iwo Jima, saj so na otoku bila letališča, katera so hoteli spremeniti v svoja letalska oporišča.
Japonski odgovor na ta napad so bile kamikaze oz. "božanski veter". To so bili člani samomorilskih napadalnih letalskih akcij.
Aprila 1945 se je ZDA izkrcala na otoku Okinawa. Po ameriški zmagi so začeli graditi vojaško oporišče in so tudi bombardirali japonsko industrijo. -
Bitka za Berlin
- aprila 1945 se je začela bitka za Berlin. Borila sta se Nemčija (Hitler) in Sovjetska zveza (general Žukov). Glavni vzrok za konec bitke je bil Hitlerjev samomor 30. aprila 1945. Nemci so se predali 2. maja 1945.
-
Kapitulacija Nemčije
Nemčija je kapitulirala 9. maja 1945. Kapitulacijo so morali podpisati dvakrat - 7. maja z Zahodom (ZDA, VB), 8. maja pa s Sovjetsko zvezo. -
Period: to
Konferenca v Potsdamu
Konferenca je potekala v Nemčiji, v Potsdamu. Države, ki so se je udeležile so bile Sovjetska zveza (Stalin), VB (Attlee) in ZDA (Truman).
Osrednja tema pogovora je bila Nemčija - kaj po kapitulaciji narediti z njo. Cilji konference pa so bili tudi vzpostavitev povojnega reda, mirovne pogodbe in spoprijem s posledicami vojne. -
Napad na Hirošimo
Truman se je za boj proti Japonski odločil, da bo uporabil atomski bombi. Prvo bombo ("Little boy") so 6. avgusta odvrgli nad mesto Hirošima. V trenutku eksplozije je umrlo okoli 90.000 ljudi, do konca leta pa jih je zaradi posledic bombe (sevanje, težave z zdravjem) umrlo še okoli 50.000. -
Napad na Nagasaki
Drugo atomsko bombo ("Fat man") so samo 3 dni kasneje odvrgli nad mestom Nagasaki. V trenutku eksplozije je umrlo okoli 22.000 ljudi, na stotine tisoč pa jih je umrlo kasneje zaradi posledic bombe (sevanje, težave z zdravjem). Kot posledica pa je bila tudi hudo uničena infrastruktura. -
Kapitulacija Japonske
Tri dni po napadu z atomskima bombama, Japonska prosi za pogajanja o končanju vojne. Dokončno kapitulira 2. septembra 1945.