-
Ustanovitev Virginije
Po prihodu Angležev v Severno Ameriko so si ti za ustalitev izbrali mesto Jamestown, ki je bilo poimenovano po njihovem kralju Jakobu I. Mesto je veljalo za prvo stalno angleško naselbino, tisto območje pa je postalo prva stalna angleška kolonija, imenovana Virginija. Prav to mesto so si izbrali, ker je bilo obdano z vodo iz treh strani in je bilo dokaj v notranjosti, kar je pomenilo, da bi se lahko ubranili pred napadi Špancev. -
Period: to
Ludvik XIV.
Ludvik XIV. oz. Sončni kralj je bil kralj Francije od 14. maja 1660 do smrti. Po prihodu na oblast je nadaljeval z absolutistično politiko svojih predhodnikov. Vse tri veje oblasti so slonele na njem, centralizirano Francijo je vodil sam z uradniki, iz odločanja o državi je izključil Cerkev in plemstvo in bil s podporo pisateljem odgovoren za razcvet francoske književnosti. Bil je ljubitelj umetnosti in dal ustanoviti Kraljevo akademijo plesa, ki je vplivala na razvoj baleta.
shorturl.at/blP39 -
Dela Johna Locka
John Locke je v letih 1689 in 1690 izdal dela kot so Dve razpravi o oblasti, Pismo o toleranci in Esej o človeškem razumu. V teh je opredelil temeljne človekove pravice (osebna svoboda, pravica do nedotakljivosti osebe in lastnine, svoboda mišljenja, vere in vesti). Prav tako je prvi podal idejo o delitvi oblasti na zakonodajno in izvršilno. S tem bi se vladarju preprečila zloraba oblasti in ljudem omogočilo sodelovanje pri vladanju. -
Pragmatična sankcija
Karel VI. Habsburški je 19. aprila 1713 v Wetzlarju sprejel Pragmatično sankcijo. Po smrti Jožefa I. je pridobil cesarsko krono in želel zagotoviti prednost do dedovanja svojim potomcem. S pragmatično sankcijo je spremenil nekatere določbe in določil nedeljivost in enotnost habsburških dežel ter dedovanje svojih potomcev v ženski liniji v primeru, da ni moškega potomca. Po njegovi smrti je lahko tako prestol podedovala njegova hči Marija Terezija. -
Period: to
Vladanje Marije Terezije
Marija Terezija je bila kraljica Svetega rimskega cesarstva. Obdobje njenega vladanja imenujemo tudi terezijanizem. V tem času je zaradi vojaških neuspehov, gospodarske izčrpanosti in prazne državne blagajne uvedla številne reforme. Z vojaško reformo je uvedla vojaško obveznost, z upravno je centralizirala upravo države. S šolsko reformo je uvedla obvezno šolanje otrok od 6 do 12 let. Umrla je kot edina ženska vladarica habsburške dinastije. -
Period: to
Žiga Zois
Baron Žiga Zois je bil slovenski razsvetljenec, naravoslovec in gospodarstvenik. Šolal se je že kot mlad in nadaljeval s študijem naravoslovja. Okoli leta 1780 so se v njegovi hiši začeli zbirati pesniki, pisatelji in izumitelji, katerim je služil kot mentor in mecen, saj jim je nudil duhovno in materialno podporo. V zadnjem obdobju življenja je zaradi napredovanja protina postopoma ohromel. Umrl je 10. novembra 1819 v Ljubljani. -
Period: to
Ludvik XVI.
Ludvik XVI. je bil kralj Francije (1774 – 1792) iz družine Bourbonov. Poročil se je z avstrijsko nadvojvodino Marijo Antoaneto. Ob njegovem prihodu na prestol je bila kraljevina že globoko zadolžena. Zaradi nesposobnosti in razkošnega življenja je povzročal vse večje nezadovoljstvo med ljudmi. Ti so se uprli, zato je bil njegov zaton neizbežen. Prijeli so ga med begom in ga obsodili na smrt z giljotino. -
Konec francoske in indijanske vojne - pariški mirovni sporazum
Pariški mirovni sporazum leta 1763 je končal francosko in indijansko vojno/7-letno vojno med Veliko Britanijo in Francijo. V sklopu sporazuma se je Francija odpovedala teritoriju v osredju Severne Amerike in s tem konča vojaško grožnjo tamkajšnjih britanskih kolonij. -
Period: to
Napoleon Buonaparte
Rodil je v nižji plemiški družini na Korziki. Že s 24. leti je postal general francoske vojske. Leta 1799 je postal konzul Francije, leta 1804 pa se je razglasil za cesarja Francije. Državno upravo je centraliziral in uveljavil Civilni zakonik. Zmagal je v številnih bitkah, ustanovil Rensko zvezo in Ilirske province. Po porazu v bitki pri Leipzigu je bil izgnan na Elbo, se vrnil in izgubil pri Waterlooju, svoja zadnja leta pa je preživel v izgnanstvu na Sveti Heleni.
shorturl.at/guZ45 -
Bostonski pokol
- marca 1770 je britanska vojska v bostonskem pokolu ubila pet kolonistov, ki so na britanske enote metali kamenje in kepe snega. Med ubitimi je bil tudi deček, kar so izkoristili ameriški patrioti in z agresivno propagando še bolj obrnili prebivalstvo proti britanskim oblastem. Dogodek je bil eden izmed povodov za ameriško osamosvojitveno vojno, ki se je začela pet let kasneje.
-
Period: to
Knez Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens je bil avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svojega časa. Od leta 1809 je bil avstrijski državni kancler, ki je svojo službo opravljal kar 39 let. Bil je plemiškega porekla, zelo izobražen, govoril je pet jezikov. Bil je nenaklonjen idejam francoske revolucije, nasprotoval je zahtevam meščanstva po politični svobodi. Zagovarjal je konservativne nazore in bil velik nasprotnik Napoleona. -
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je bila protest ameriških kolonistov proti britanski vladi. Protest so uprizorili tako, da so se v pristanišču v Bostonu vkrcali na tri trgovske ladje in ladijski tovor čaja vrgli v ocean. V vodo so vrgli 342 skrinjic čaja. Čaj je bil priljubljena pijača med Britanci in kolonijami in tudi glavni vir dohodka vzhodnoindijske trgovske družbe. Angleški kralj je zato ukazal zapreti bostonsko pristanišče in proti Novi Angliji poslal vojne ladje.
shorturl.at/jCHL6 -
Prvi celinski kongres
Celinski kongres je bil sestanek delegatov vsake od držav trinajst ameriških kolonij, ki so med revolucijo služili kot vlada. Kongres je potekal od 5. septembra do 26. oktobra 1774. Delegati iz vsake kolonije, razen Georgia, so se srečali v Carpenter's Hall v Philadelphiji v Pensilvaniji.
Kralju v VB so poslali pismo, v katerem so zahtevali, naj kralj ustavi nevzdržna dejanja in naredili načrt, da se bodo znova sestali, če jih Britanci ne bodo upoštevali. -
Drugi celinski kongres
Drugi kontinentalni kongres je vodil John Hancock. Vključeni so bili tudi drugi novi člani Thomas Jefferson in Benjamin Franklin . Ta kongres je deloval veliko bolj kot vlada. Ustanovili so celinsko vojsko in za generala vojske postavili Georgea Washingtona. -
Deklaracija o neodvisnosti
Na tretjem celinskem kongresu v Filadelfiji so predstavniki trinajstih britanskih kolonij sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti (zasnovala sta jo Thomas Jefferson in Benjamin Franklin)S slednjo so razglasili neodvisnost Združenih držav Amerike in pretrgali vezi z Veliko britanijo. -
Period: to
Vladanje Jožefa II.
Obdobje njegovega vladanja imenujemo jožefinizem, zanj pa je značilno, da je nadaljeval predvsem reforme svoje matere Marije Terezije. Z vojaško reformo je poskrbel za nastanek prvih vojaških zemljevidov, v sklopu verske reforme so bile s tolerančnim odlokom dovoljene vse veroizpovedi, ukinil je jezuitski red in oglejski patriarhat. V korist kmetov je z robotnim patentom omejil tlako na 3-4 dni v tednu in z nevoljniškim patentom podelil osebno svobodo kmetom. -
Ameriška ustava
Ker se je po koncu vojne (1783) prva ustava izkazala za nezadostno, so na zveznem ustavnem shodu leta 1787 v Filadelfiji sprejeli novo ustavo, s katero so se bolj zvezne države bolj povezale in država je bila tako urejena kot federacija. -
Period: to
I. faza francoske revolucije
Zaradi zaostrovanja razmer v Franciji je Ludvik XVI. leta 1789 sklical generalne stanove. Že pred zasedanjem je tretji stan zahteval enake politične pravice, kot sta jih imela plemstvo in duhovščina. Zaradi nepopustljivosti 1. in 2. stanu, je prišlo do napada na Bastiljo. Kasneje sta bili sprejeti deklaracija in ustava. V tistem času so se tudi začele slabšati razmere. Znotraj ustavodajne skupščine so najvplivnejši postali jakobinci. Kralju so odvzeli pristojnost in 3.9.1791 sprejeli ustavo. -
Napad na Bastiljo
Bastilja je bila trdnjava, ki je od konca 14. stoletja služila kot državni zapor, v katerih so bili tudi politični nasprotniki kralja. Revolucionarji, ki so napadli Bastiljo, so bili večinoma obrtniki in lastniki trgovin, ki so živeli v Parizu. Zjutraj 14. julija so se revolucionarji približali Bastilji. Zahtevali so, da se vojaški vodja Bastilje, guverner de Launay, preda. Ko je ugotovil, da so razmere brezupne, je trdnjavo predal revolucionarjem.
shorturl.at/bkEGQ -
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
- avgusta 1789 je bila razglašena Deklaracija o pravicah človeka in državljana, ki je imela 17 členov in je predstavljala uvod v ustavo. V njej so bile zapisane ideje razsvetljencev, ki so povzete v sloganu francoske revolucije: svoboda - enakost - bratstvo. Kralj je sprva ni hotel podpisati, a se je na koncu le uklonil.
-
Bill of Rights
Ustava ZDA je bila napisana leta 1787. Prvih deset členov ustave – Listina pravic – je začelo veljati 15. decembra 1791. Listina pravic ščiti svobodo govora, svobodo veroizpovedi, pravico do posesti in nošnje orožja, pravico do zbiranja in pravico do peticij. Prepoveduje neutemeljene preiskave in zaplembe, kruto in nenavadno kaznovanje in prisilno samoobtožbo. -
Sprejeta francoska ustava
- septembra 1791 je bila sprejeta prva pisna francoska ustava, ki je vzpostavila ustavno monarhijo. S sprejetjem se je ustavodajna skupščina preimenovala v zakonodajno skupščino.
-
II. faza francoske revolucije
Znotraj zakonodajne skupščine so naraščala nasprotja. Za politično prevlado so se borili žirondisti in montanjarji. Habsburška monarhija je sklenila zavezništvo s Prusijo, Francija pa je zaradi občutka ogroženosti obema napovedala vojno. Po vdoru avstrijsko-pruske vojske na francoska tla, so se njihove čete uprle in začele
zmagovati. Revolucionarji so odstavili kralja, narodni konvent (zakonodajni organ) pa je 21.9.1792 razglasil konec ustavne monarhije in oklical republiko.
shorturl.at/bdKQS -
Period: to
Koalicijske vojne
Habsburška monarhija je sklenila zavezništvo s Prusijo in oblikovala koalicijo proti Franciji, saj so se bali širitve revolucije, ki je tam trenutno vladala. Francija se je zaradi podpisa skupne izjave o zavezništvu počutila ogroženo, zato je obema napovedala vojno. Vojne so trajale od aprila 1792 do 1815. Na začetku je francoska vojska beležila poraze, nato pa se je le začela uspešno boriti proti nasprotnikom. -
Oklicana republika
Po aretaciji kralja Ludvika XVI. so za vodenje države sklicali narodni konvent. Francoska vojska je 20. septembra 1792 dosegla prvo veliko zmago nad prusko vojsko. Tako je konvent 21. septembra 1792 odpravil kraljestvo in razglasil republiko. Zaprtega kralja pa so obglavili, kar je močno odmevalo po Franciji in Evropi. -
Period: to
III. faza francoske revolucije
Jakobinci so na oblast prišli leta 1793 in odpravili ustavo iz leta 1791. Veljati je začela splošna vojaška obveznost, maksimirali so cene, bogatejšim zaplenili premoženje, uvedli so kult Razuma. Vse to je povzročilo zmanjšanje lakote, vzpostavitev največje vojske v Evropi, vzpon Napoleona, opravljanje krščanstva... Ko je francoska vojska začela zmagovati proti avstrijski vojski, pa jih je imelo ljudstvo dovolj in so jim obrnili hrbet. -
Period: to
IV. faza francoske revolucije
S termidorijanskim udarom se je končala jakobinska diktatura in vodenje je prevzela meščanska večina. Konvent je leta 1795 sprejel novo ustavo, s katero je izvršilno oblast dobil direktorij s petletnim mandatom, zakonodajno pa svet petstotih in svet starih. Država je bila še vedno v slabem stanju. Državne udare je zatiral Napoleon, ki je bil imenovan za poveljnika francoske armade. Po porazu avstrijske vojske je osvojil severno Italijo in Ljubljano ter šel proti Dunaju. -
Vojaška odprava v Egipt
Po uspehih v severni Italiji se je Napoleon s francosko vojsko odpravil v Egipt, kjer je želel oslabiti moč Velike Britanije v Sredozemskem morju. Po zmagi pri piramidah je odšel tudi v Kairo, tam pa ga je v bitki pri Abukirju premagal angleški admiral Nelson. -
Državni udar
Napoleon je po vrnitvi iz Egipta 9. novembra 1799 izvedel državni udar, s katerim je zadušil direktorij. To je sklenilo desetletno obdobje francoske revolucije, Oblast je zbral v rokah tričlanskega konzulata. -
Kronanje Napoleona Bonaparteja za cesarja
Po državnem udaru je bil vzpostavljen konzulat, kjer si je Napoleon zagotovil mesto dosmrtnega konzula. Leta 1801 je s papežem podpisal konkordat. Z njim je katoliška cerkev priznala uradniški položaj duhovščine, v zameno pa ji je Napoleon obnovil papeško državo. S tem si je zagotovil prisotnost papeža na kronanju, ki je potekalo leta 1804 v stolnici Notre-Dame, kjer se je okronal za cesarja Francozov. -
Zasedba Dunaja
Po letu 1804 je Napoleon nadaljeval z osvajalskimi pohodi. Leta 1805 je zavzel Dunaj in pri Slavkovu premagal avstrijsko-rusko vojsko. Z mirovno pogodbo konec leta 1805 je Avstrija izgubila Tirolsko in Predarlško. -
Razpust Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, Renska zveza, celinska zapora
Leta 1806 je na vrsto prišla Prusija. Njeno vojsko je premagal pri Jeni in vkorakal v Berlin. Z mirom pri Tilsitu je Prusija izgubila več kot polovico svojega ozemlja.
Po zmagi pri Austerlitzu je bilo razpuščeno Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, na njegovo stran pa je stopilo 16 nemških knezov. Njihovo ozemlje je povezal v Rensko zvezo, ki je postala francoska zaveznica. Napoelon VB pri Trafalgarju ni mogel premagati, zato je leta 1806 razglasil celinsko zaporo. -
Zasedba Portugalske in Španije
Za zagotovitev učinkovitosti celinske zapore je Napoleon leta 1807 najprej zavzel Portugalsko, leta 1808 Kraljevino Španijo, potem pa je razdelil cerkveno državo in papeža odpeljal v ujetništvo. -
Period: to
Ilirske province
Ob podpisu mirovne pogodbe v Schönbrunu 14. oktobra 1809 je Napoleon ustanovil Ilirske province. Obsegale so kvadratnih kilometrov. Ustvarjene so bile iz vojaško-političnih in gospodarskih razlogov. Želel je odrezati avstrijsko cesarstvo od morja in ustvariti sredozemsko povezavo med francoskimi ozemlji. Proti letu zdravo zdravo so se kmetje zaradi gospodarske krize in visokih davkov večkrat uprli. Le redki so Francoze podprli, saj so v šolskem sistemu videli možnost uveljavitve slovenščine. -
Napad na Rusijo
Da bi pokoril Rusijo, ki ni več hotela sodelovati v gospodarski vojni zoper VB, jo je Napoleon konec junija 1812 napadel. Ruska vojska je doživljala poraze, a še ni bila dokončno poražena. Napoleon je z zavzetjem Moskve želel carja prisiliti v mir, vendar ko je tja prispel, jo je zagledal v plamenih, popolnoma zapuščeno. Konec oktobra 1812 je ukazal vrnitev. -
Bitka pri Leipzigu
Poraz Napoleona v Rusiji je vzbudilo novo upanje za ostale države. V bitki narodov pri Leipzigu leta 1813 so Prusija, Rusija, Avstrija, Velika Britanija in Švedska združene v novo koalicijo premagale Napoleona. Spomladi leta 1814 so zavezniške sile zavzele Pariz. -
Period: to
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je nastalo iz Ilirskih provinc, ko so bile na dunajskem kongresu podeljene Avstriji. Ob ustanovitvi je bila izločena Dalmacija, po letu 1822 pa del Hrvaške.
Razdeljeno je bilo na dva gubernija, do konca leta 1848 pa je imela dober milijon prebivalcev, od tega največ slovensko govorečih. Čeprav je imelo enotno cerkveno ureditev, nikoli ni dobilo politične moči. Kot administrativna enota je obstajalo do leta 1849, z novo ustavo pa je bilo odpravljeno. -
Izgon Napoleona na Elbo
Po vkorakanju državne koalicije v Pariz, je bil Napoleon leta 1814 prisiljen odstopiti in bil izgnan na otok Elbo. Od tam se je za 100 dni leta 1815 vrnil na prestol. -
Dunajski kongres
Septembra leta 1814 so se na Dunaju sešli vladarji in vodilni politiki evropskih držav in se sporazumeli o novi politični ureditvi Evrope. Niso takoj našli sporazuma. Šele spomladi leta 1815, ko je Napoleon pobegnil iz Elbe in prevzel oblast, so bili pripravljeni sprejemati kompromise. Cilji kongresa so bili obnoviti stari red z zatrtjem revolucionarnih idej, zagotoviti legitimnost starih vladarskih rodbin in vzpostaviti ravnotežje moči, s čimer bi preprečili prevlado posameznih držav. -
Izgon Napoleona na Sveto Heleno
Po porazu v bitki pri Waterlooju so ga izgnali na oddaljeni otok svete Helene v Atlantskem oceanu, kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok njegove smrti naj bi bila po eni domnevi zastrupitev z arzenikom, po drugi pa naj bi umrl od tumorja na želodcu. -
Bitka pri Waterlooju
Bitka pri Waterlooju se je odvijala v nedeljo, 18. junija 1815, blizu naselja Waterloo, ki danes spada pod Belgijo. Francosko vojsko so v spopadu premagali združeni pruska in angleška vojska pod poveljstvom Wellingtona. Napoleonov poraz je pomenil zmago 7. koalicije v vojni proti Franciji in konec njegove vladavine kot cesarja Francije. -
Period: to
Metternichov absolutizem
To je obdobje (1815 in 1848) je bil na oblasti bolni cesar Ferdinand I., a ta ni bil zmožen vladanja. Državo je tako upravljala državna konferenca s knezom Metternichom. Za njegovo politiko je bil značilen rek: "Ničesar spreminjati!" Bal se je narodnih gibanj in revolucij, zato je uvedel cenzuro tiska, ki je onemogočila izhajanje tistih del, ki so se nanašala na francosko revolucijo in osvobodilna gibanja. Konec obdobja je oznanila marčna revolucija (1848) in je prisilila Metternicha k odstopu. -
Kongres v Ljubljani
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. To je bila politična in vojaška zveza Rusije, Avstrijskega cesarstva in Prusije. Sestala se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Dosegli so uspeh, saj so 20. marca premagali revolucionarje. Cilj Svete Alianse je bil dosežen in zgoraj omenjene države so 12. maja 1821 sprejele končno deklaracijo. Slednje nista podpisali Francija in Velika Britanija.