-
Jamestown - prva stalna angleška naselbina v Ameriki
Maja leta 1607 je 104 angleških mož prispelo v Severno Ameriko, da bi ustanovili naselje. Izbrali so lokacijo, ki so jo poimenovali Jamestown po njihovem kralju Jakobu I.
Jamestown so izbrali, ker se je nahajal tako blizu Atlantskega oceana kot so prvotni kolonialni voditelji verjeli, da je varno, saj jih španske ladje jih niso mogle napasti.
https://www.youtube.com/watch?v=6kdJglu7NMk -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Absolutizem je režim popolne in neomejene oblasti. Trajal je od 16. do 18. stoletja. Značilnosti so bile, da je kralj imel zakonodajno, izvršilno in sodno oblast in je bil odgovoren samo bogu. Sam je odločal o vseh državnih zadevah, izdajal zakone ter določal davke. Najpopolnejša oblika absolutizma je bila v Franciji, kjer je vladal Ludvik XIV.- Sončni Kralj. Rodil se je 5. septembra 1638 umrl pa 1. septembra 1715 s čimer se je njegova vladavina tudi končala. Vladal je od 14. maja 1643 do smrti. -
Period: to
Zanimivost Ludvika XIV. in videoposnetek
Ludvik XIV. je vladal od leta 1643 do leta 1715, kar 72 let. Njegova vladavina je najdaljša vladavina katerega koli vladarja v zgodovini, katerega datum je mogoče preveriti. https://video.arnes.si/watch/q1QKWcpmY9KV -
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo filozofsko-kulturno gibanje v 18.stoletju. Gibanje se je najprej uveljavilo v Angliji in na Nizozemskem, kjer so bili že vidni elementi parlamentarizma. Nato se je razširilo v Francijo. Misleci so poudarjali naravne pravice posameznika. V ospredje so postavljali kritično moč razuma, vsi enaki. Glavni predstavniki so bili Voltaire, Charles de Montesquieu in Jean-Jacques Rousseau. Na Slovenskem so bili znani razsvetljenci: Žiga Zois, Valentin Vodnik, Marko Pohlin in drugi. -
Slava vojvodine Kranjske
Slava vojvodine Kranjske je delo, ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu, napisal ga je Janez Vajkard Valvasor. Je eno najpomembnejših znanstvenih del o Kranjski (današnji del osrednje Slovenije). -
Vladanje Friderika Viljema I. Pruskega
Friderik Viljem I.,kralj Prusije, se je rodil 14. avgusta leta 1688 v Berlinu in umrl leta 1740. Leta 1713 je ob smrti očeta prevzel vladanje. V državi je vpeljal varčevanje, podpiral je razvoj trgovine, obrti, formiral je močno vojsko. Zavračal je umetnost in intelektualno delo. Odločal se je na osnovi svojih in očetovih izkušenj. Prizadeval se je, da bi postalo osnovno šolstvo obvezno. S svojo ženo sta imela 14 otrok, njegov naslednik pa je bil Friderik II. Veliki. -
Period: to
Terezijanizem
Marija Terezija se je rodila 13. maja leta 1717 in umrla pri 63 letih leta 1780. Bila je hčerka Karla VI.,ki je s pragmatično sankcijo omogočil dedovanje in monarhiji zagotovil nedeljivost in enotnost. Marija Terezija je s prestolom podedovala prazno državno blagajno in premalo usposobljeno vojsko. S svojim sinom Jožefom II. je uvedla reforme na področju uprave, vojske, šolstva, davkov, verstva in reforme v korist kmetov. Bila je kraljica svetega rimskega cesarstva in razsvetljena absolutistka. -
Period: to
Žiga Zois
Baron Žiga Zois se je rodil 23. novembra 1747 v Trstu. Po poklicu je bil naravoslovec, gospodarstvenik in fužinar. Imel je bolezen putiko, ki je zaznamovala njegovo celotno življenje. Po letu 1780 so se v Zoisovem krožku zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Izobraženci, ki so se zbirali so bili: Jurij Japelj, Jernej Kopitar, A. T. Linhart, Blaž Kumerdej, Valentin Vodnik in drugi, katerim je bil Žiga Zois mecen. -
Period: to
Ludvik XVI.
Ludvik XVI. se je rodil 23. avgusta 1754 v Versajski palači. Prestol je zasedel leta 1774, ko je bila kraljevina globoko zadolžena. Nasledil je svojega dedka Ludvika XV. Poročen je bil z avstrijsko nadvojvodino Mario Antonijo, najmlajšo hči Marije Terezije. Ludvik XVI. je bil zaradi veleizdaje javno obglavljen 21. januarja 1793. -
Konec sedemletne vojne
Sedemletna vojna je bila vojna, med dvema koalicijama evropskih držav, ki je potekala od leta 1756 do leta 1763. Vojna je istočasno potekala v Evropi ter v kolonijah. V Evropi je bil v ospredju spor med Avstrijo in Prusijo za oblast v Šleziji. Na morjih in v kolonijah sta se za kolonialno posest in za prevlado v pomorski trgovini bojevali predvsem Velika Britanija in Francija. Vojna je prinesla največ koristi Veliki Britaniji, ki je dobila popoln nadzor nad prekomorsko trgovino. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Rodil se je 15. avgusta 1769 v slabšo plemiško družino iz Korzike. V vojski je hitro napredoval, ko pa je zavzel pristanišče Toulon, je že s 24 leti postal brigadni general. Leta 1797 se je francoska vojska prvič napotila v smeri Dunaja. Napoleonovi vojaki so zasedli Ljubljano in Celovec, avstrijski cesar pa je bil prisiljen podpisati mirovno pogodbo v Campo Formiu leta 1797. Britanci so ga po biizgnali na oddaljeni otok Sveta Helena v Atlantiku , kjer je umrl leta 1821 v starosti 51 let. -
Period: to
Zanimivost - Napoleon Bonaparte
Mit, da je bil Napoleon majhen ne drži. Napoleon je bil visok okoli 170 cm, kar je bila v tistih časih povprečna moška višina. A ker je bila ta meritev zabeležena v francoskih čevljih (Napoleonova višina v francoskih čevljih bila 5 čevljev in 2 palca), ki so daljši kakor angleški čevlji (Napoleonova višina v angleških čevljih je bila 5 čevljev in 6 palcev), je za Britance izpadel manjši, kar je bila perfektna propaganda proti njemu.
https://www.youtube.com/watch?v=i6at0lnxo8I -
Bostonski pokol
Vzrok za bostonski pokol je bila vojna med Anglijo in Francijo. 5. marca 1770 je britanska vojska v bostonskem pokolu ubila 5 in ranila 6 Američanov, članov skupine Sinovi svobode, ki so na britanske enote metali kamenje in kepe snega. Z agresivno propagando še bolj obrnili lokalno prebivalstvo v tedanji koloniji Nova Anglija proti britanskim oblastem. Dogodek je bil eden izmed povodov za ameriško osamosvojitveno vojno, ki se je začela pet let kasneje. -
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je bila bojkot proti davkom na čaj; protest ameriških kolonistov proti britanski vladi. Protest so uprizorili tako, da so se kolonisti na pristanišču v Bostonu vkrcali na tri trgovske ladje in ladijski tovor čaja vrgli v ocean. V vodo so vrgli kar 342 skrinjic čaja. Čaj je bil glavni vir dohodka vzhodnoindijske trgovske družbe. Zato je angleški parlament tudi uvedel davek na čaj, da vzhodnoindijska družba ne bi propadla. Parlament se je odzval z vrsto ostrih ukrepov. -
Period: to
Klemens Wenzel von Metternich
Klemens Wenzel von Metternich se je rodil 15. maja 1773 in umrl 11. junija 1859. V zgodovino se je zapisal s svojim prispevkom pri postavitvi novega evropskega reda po padcu Napoleona na dunajskem kongresu. Leta 1848, v času marčne revolucije, je bil prisiljen odstopiti z mesta avstrijskega kanclerja. Svojo pot je začel v politiki je začel kot ambasador v Berlinu, končal pa kot najvplivnejši mož cesarstva. -
Začetek vladanja Ludvika XVI.
Leta 1774 francoski prestol zasede Ludvik XVI. Kronan je bil 11. junija leta 1775 v Reimsu. -
Začne se ameriška vojna za neodvisnost
Ameriška vojna za neodvisnost/ameriška revolucionarna vojna se je začela 19. aprila 1775 in potekala do 3. septembra 1783. Vojna je potekala med Veliko Britanijo in njenimi trinajstimi ameriškimi kolonijami v Severni Ameriki. Pričela se je kot spopad kolonij z metropolo glede pravic postavljanja zakonov in davkov. Vojna je predstavljala vrhunec ameriške revolucije, s katero so revolucionarji zatrli britansko oblast v kolonijah leta 1775 in v vsaki koloniji prevzeli oblast. -
Ameriška deklaracija o neodvisnosti
Leta 1776 je s sprejetjem deklaracije o neodvisnosti 4. julija in razglasitvijo Združenih držav Amerike prišlo do spopada, ki je prerasel v meddržavno vojno. Deklaracija o neodvisnosti je zelo natančno naštela vzroke, zaradi katerih se je ameriško ljudstvo ločilo od Velike Britanije, njen namen pa je bil predvsem ljudstvu in tujini predstaviti svoj pogled zakaj se borijo. -
Period: to
Vladanje Jožefa II.
Jožef II. Habsburško-Lotarinški je postal Rimsko-nemški cesar po smrti svojega očeta Franca I. leta 1765. Istega leta mu je mati Marija Terezija priznala sovladarski položaj v habsburških deželah. Po njeni smrti leta 1780 je prevzel samostojno vladanje v habsburških deželah. Jožef II. velja za razsvetljenega absolutističnega vladarja. Skupaj s Katarino Veliko in Friderikom II. tvori trojico razsvetljenih vladarjev. Njegovo vladanje se je končalo leta 1780, ko je umrl. -
Podpisana ustava ZDA
Ustavna konvencija se je maja 1787 sestala v Philadelphia State House za revizijo členov konfederacije. Po nekaj razpravah se je konvencija odločila namesto tega oblikovati popolnoma novo vlado, ki bi vključevala izvršno, sodno in zakonodajno oblast, sestavljeno iz dveh domov. Konvencija je ustavo odobrila 17. septembra 1787, potrjena pa je bila 2. julija 1788, potem ko jo je potrdilo devet držav. -
Period: to
Prva faza francoske revolucije
Francoska revolucije se je začela 5. maja 1789. Prva faza je potekala od začetka revolucije do leta 1791. Leta 1789 je Ludvik XVI. sklical finančne ministre in poskušal rešiti bankrotirano državo. Predlagali so mu, da obdavči plemstvo, vendar se je bal, da se bo plemstvo obrnilo proti njemu. Maja 1789 je sklical generalne stanove, zahteva tretjega stanu je bila, da so glasovi poslancev enakovredni, vendar višja sloja se s tem nista strinjala. -
Napad na Bastiljo
- julija 1789 so Parižani napadli državni zapor v trdnjavi Bastilja, ker so bili razočarani nad razmerami v državi. S tem dogodkom je bil začetek francoske revolucije.
-
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
- avgusta 1789 je bila sprejeta Deklaracija o pravicah človeka in državljana. Geslo revolucije je bilo svoboda, enakost, bratstvo.
-
Listina o pravicah (Bill of Rights)
Listino pravic sestavlja prvih 10 sprememb ustave. James Madison je napisal spremembe, ki navajajo posebne prepovedi vladne moči, kot odgovor na pozive več držav k večji ustavni zaščiti svoboščin posameznikov. Listina pravic je bila ustvarjena 25. septembra 1789, sprejeta pa 15. decembra 1791. -
Sprejeta ustavna monarhija v Franciji
- septembra 1791 je bila sprejeta ustava-ustavna monarhija. Pomeni da ima kralj še vedno oblast, vendar šibko, zakonodajno oblast ima skupščina narodnih predstavnikov in volilna pravica je omejena na premoženje (volilni cenzus).
-
Ustanovitev francoske republike
Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije. Republikanska vlada je uradno trajala do ustanovitve Francoskega cesarstva leta 1804 in je imela tri obdobja vladanja. Narodni zbor do leta 1795, Direktorij do leta 1799 in Francoski konzulat do leta 1804. -
Period: to
Koalicijske vojne (1. in 2.)
- koalicijska vojna se je začela aprila 1792 s Francosko napovedjo vojne Avstriji in Prusiji, zaključi z Napoleonovo zmago v S Italiji. Uraden konec vojne podpis mirovne pogodbe Francijo-Avstrijo 1797.Ukinjena Beneška republika. 2. koalicijska vojna 1798-1802. Francija je bila še naprej v vojni z Anglijo, s pohodom v Egipt je hotel prizadeti Anglijo v njenih kolonijah. Napoleon se je vrnil v Francijo, izvedel državni udar. Leta 1804 se je dal okronati za cesarja Francija-postane cesarstvo.
-
Period: to
Koalicijske vojne (3. in 4.)
- koalicijska vojna: Leta 1805 je bila Bitka pri Trafalgarju, kjer je bila Anglija poražena. Bitka pri Austerlitzu je bila bitka treh cesarjev, zmagal je Napoleon.
- koalicijska vojna je potekala od 1806 do 1808. Razglasitev celinske zapore, konec RNC. Bitka pri Leipzigu leta 1813, Napoleon poražen. Z bitko pri Waterlooju 1815, je bil konec Napoleonove vladavine kot cesarja Francije.
- koalicijska vojna: Leta 1805 je bila Bitka pri Trafalgarju, kjer je bila Anglija poražena. Bitka pri Austerlitzu je bila bitka treh cesarjev, zmagal je Napoleon.
-
Francoska republika
- septembra leta 1792 je bila ustanovljena Francoska republika.
-
Period: to
Zanimivost 3. faze francoske revolucije
V 3. fazi francoske revolucije so uvedli nov koledar, ki se je začel z 22. septembrom 1792, ko je bila razglašena republika, sedemdnevni teden so zamenjali z desetdnevnim, pri čemer je bil deseti dan praznik. Dvanajst mesecev je ostalo, toda spremenili so imena. Pesnik Fabre d'Eglantine je dal čarobna nova imena. -
Period: to
3. faza francoske revolucije
- faza francoske revolucije je potekala od leta 1793 do 1794. Takrat je bilo obdobje republike in oblast so prevzeli jakobinci (obdobje terorja). Povečala se je zunanja nevarnost, bili so upori, vojna in izdatki. Narodni konvent ustanovi Odbor za občo blaginjo; vodenje prevzame Maximilien Robespierre. Glavno orodje nove vlade postalo ustrahovanje. Robespierra usmrtijo 27. julija 1794. Na oblast pride buržoazija in si prilasti rezultate revolucije.
-
Period: to
4. faza francoske revolucije - Direktorij
Zaradi Termidorijskega udara se je končalo obdobje jakobinske diktature. Leta 1795 je konvent sprejel novo ustavo. Izvršilno oblast je imel petčlanski direktorij s 5-letnim mandatom, zakonodajno oblast pa svet petstotih in svet starih. Volilno pravico so imeli vsi moški nad 21 let, ki so plačevali davke. Leta 1799 je Napoleon Bonaparte izvedel vojaški udar, razpustil direktorij, sebe pa razglasil za prvega konzula. To obdobje predstavlja zadnjo fazo francoske revolucije. -
Napoleon zasede Egipt
Napoleon je direktoriju predlagal odpravo v Egipt in jo utemeljil kot prvi korak na vojaškem pohodu, s katerim bi vojska napadla in odrezala angleške trgovske poti v Indijo. Ker podviga ni bilo mogoče izvesti po morju, kjer je imela prevlado angleška flota, se je zdela kopenska odprava povsem logična. Direktoriju je bila zamisel všeč že zato, ker so pred novimi volitvami videli možnost, da se rešijo med ljudstvom vse bolj priljubljenega Napoleona Bonaparta. -
Državni udar v Franciji
Napoleon je 12. decembra postal prvi konzul Francije. Služboval je ob drugem in tretjem konzulu. -
Napoleon postane cesar
- maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoleon I. Veliki. Ob kronanju papežu ni dovolil, da bi mu postavil krono na glavo, ampak se je sam okronal. Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814.
-
Britanci premagajo Francoze in Špance pri Trafalgarju
Spopad med angleškim in francosko-španskim ladjevjem pri rtu Trafalgar 21. oktobra 1805, sodi v okvir vojaških operacij tretje koalicije evropskih držav proti Franciji. To koalicijo je ustvarila Anglija, potem ko se je izkazalo, da je mir med Angleži in Francozi, le premirje. Poraz združenega francosko-španskega ladjevja je Napoleonu prekrižal načrte za izkrcanje njegovih čet v Angliji. -
Bitka pri Jeni-Auerstedtu
Bitka pri Jeni-Auerstedtu 14. oktobra 1806 je bila bitka med vojskama Napoleona I. in Friderika Viljema III. Pruskega na planoti zahodno od reke Salle v sedanji Nemčiji. Pruska vojska je bila v bitki katastrofalno poražena. Francozi so zasedli Kraljevino Prusijo in jo obdržali do ustanovitve Šeste koalicije leta 1812. -
Španska vojna za neodvisnost
Španska vojna za neodvisnost je konflikt, ki se je razvil med letoma 1808 in 1814 v času Napoleonskih vojn. Španija, Velika Britanija ter Portugalska so združile moči in se spopadle s Francozi, ki so želeli na španski prestol postaviti Napoleonovega brata. Konflikt se je razvil, medtem ko je bila država Borbonov v veliki politični, ekonomski in socialni krizi. Stari režim je propadal, bila je politična in moralna kriza na dvoru Karla IV Španskega in njegovega predsednika vlade Mariana Godoya. -
Period: to
Ilirske province video
-
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile ustanovljene z dekretom Napoleona Bonaparta 14. oktobra 1809 ter so do 13. oktobra 1814 obsegale današnjo Tirolsko, zahodno Koroško, del Dalmacije(Vojno krajino), Kranjsko, Goriško, Trst in Istro, ki so bile dotlej pod Avstrijskim cesarstvom. Sedež pa so imele v Ljubljani, v katerem je uradoval maršal August Marmont. Francija je tudi v Ilirskih provincah izkoriščala naravna bogastva (rudnik v Idriji). Septembra 1813 pa oblast nad Slovenci pade nazaj v roke Habsburgov. -
Napoleonov pohod v Rusijo
Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko 24. junij - 14. december 1812. Napoleon je računal na hitro in je bil prepričan, da so bili vremenski pogoji glavni razlog za poraz njegove vojske. -
Bitka narodov
Bitka pri Leipzigu je potekala od 16. do 19. oktobra 1813 pri Leipzigu na Saškem. Koalicijske vojske Avstrije, Prusije, Švedske in Rusije pod vodstvom carja Aleksandra I. in Karla von Schwarzenberga, odločilno premagale Napoleona. Bitka je bila vrhunec nemškega pohoda leta 1813. Napoleon je bil ponovno odločno poražen in se je bil prisiljen vrniti v Francijo. Napoleon je bil maja 1814 je bil izgnan na Elbo. -
Period: to
Ilirsko kraljestvo
Z letom 1813, ko je bila Napoleonova prevlada nad evropskimi velesilami izničena in je vojskovodja odšel v svoje prvo izgnanstvo na otok Elbo, so Avstrijci Ilirske province preuredili in preimenovali v Ilirsko kraljestvo. Kraljestvo je imelo enotno cerkveno ureditev na čelu z goriškim nadškofom, ni pa imelo resnične politične moči, obstajalo le na papirju. Ko je bila leta 1849 uvedena oktroirana ustava, je Ilirsko kraljestvo tudi uradno izginilo iz političnih zemljevidov in iz cesarskega grba. -
Izgon Napoleona na otok Elba
Cesar Napoleon je leta 1814, ko so zavezniške enote zavzele Pariz, izgubil naklonjenost vojske in Napoleonovo življenje je bilo uničeno. V tem času je bil leta 1814 izgnan na Otok Elba. Napoleonu je bilo v Fontainebleaujski pogodbi dodeljeno letno plačilo in stalno prebivališče v Elbi. Prebivalci Elbe so bili navdušeni in veseli, da so tako visokega novega prebivalca pozdravili na svojem otoku in ga z veseljem sprejeli. -
Dunajski kongres
Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 1. septembra 1814 do 9. junija 1815. Sestali so se zaradi Napoleonih vojn in osvajanj, niso podpirali Napoleonove politične in družbene novosti ter, da bi obnovili evropske meje in zavezništva-restavracija evropskih meja. Pobudnik kongresa je bil Clemens von Metternich. Spremembe Dunajskega kongresa: meje evropskih držav obnovljene, izrekli prepoved trgovanja s sužnji iz Afrike v Ameriko. -
Napoleonov poraz v bitki pri Waterlooju
Bitka pri Waterlooju se je odvijala v 18. junija 1815, blizu naselja Waterloo. Francoska cesarska vojska je bila pod vodstvom Napoleona premagana v spopadu proti pruski vojski in združeni vojski angležev in njihovih zaveznikov. Od Napoleonove vrnitve z Elbe ponovno na oblast se je mnogo držav, ki so mu nasprotovale že v preteklosti, združilo in formiralo Sedmo koalicijo. Napoleonov poraz pri Waterlooju je pomenil zmago Sedme koalicije v vojni in konec Napoleonove vladavine kot cesarja Francije. -
Sveta aliansa
- septembra 1815 so se v Parizu zbrali najvplivnejši vodje kontinentalne Evrope, Ruski car Aleksander I., avstrijski cesar Franc I. In pruski kralj Friderik Viljem III. Naredili so načrt kako iz Evropejcev preženejo ideje francoske revolucije in povrne stanje pred le to. Podpišejo uradno zavezništvo-dunajski kongres. Vodilna oseba na kongresu je bil von Metternich. https://www.youtube.com/watch?v=wAiPMF6qpd8
-
Period: to
Metternichov absolutizem
Ta leta predstavljajo leta Metternichovega absolutizma, ko je bolehni cesar Ferdinand I. , ki ni bil zmožen vladanja, oblast zaupal kanclerju Klemensu von Metternichu. Njegova politika zatiranja vseh idej tujih narodov ujetih znotraj Avstrijskega cesarstva se je končala s pomladjo narodov, katere ni bil zmožen krotiti. -
Zanimivost - Ljubljanski kongres
Na kongres Svete alianse danes spominjajo Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev, Bavarski dvor in Gostilna pri ruskem carju. -
Ljubljanski kongres
Od 10. januarja do 22. maja 1821 so v Ljubljani bivali in se sestajali predstavniki Svete alianse. Govorili so o reševanju konfliktov s pogovorom kot boljšo alternativo vojni in odobrili Avstrijsko intervencijo v Kraljestvu dveh Sicilij. Na tem kongresu so sodelovali avstrijski cesar, ruski car, neapeljski kralj in vrsta drugih pomembnih diplomatov tedanje dobe. Osrednja oseba, ki je dajala ton vsemu dogajanju je bil Metternich. V času kongresa so bili plesi najbolj obiskane družabne prireditve. -
Ljubljanski kongres - video