-
PRVA ANGLEŠKA KOLONIJA
Predstavlja pomembno leto po odkritju Amerike, saj je bila takrat ustanovljena prva angleška kolonija v zalivu Chesapeak, ki jo imenujemo Virginija. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Obdobje vladanja Ludvika XIV., ki je najvidnejši predstavnik absolutizma. Absolutizem je oblika vladanja, kjer ima vladar neomejeno oblast (zakonodajno, izvršilno in sodno), sam odloča o vseh državnih zadevah, zmanjšana je bila vloga plemstva, duhovščine in meščanstva,... Ludvik XIV. si je dal ime Sončni kralj, njegov slogan pa je bil "Država, to sem jaz". Dal je zgraditi dvorec Versailles z bogatim parkom.
Arnes -
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo kulturno in idejno gibanje, ki ga uvrščamo v 18. stol. Zavzemali so se za: pravice posameznikov, delitev oblasti, progresivno družbo, svobodo izražanja, kritizirali religijo in zahtevali da je civilna oblast ločena od cerkvene, poudarjali razum in znanost ter enakost med ljudmi. glavni predstavniki so bili: Voltaire, Montesquieu, Rousseau, Kant in drugi. -
PRAGMATIČNA SANKCIJA
Karel VI. Habsburški je v želji, da bi zagotovil dedovanje svojim potomcem, sprejel Pragmatično sankcijo, v kateri je določil enotnost in nedeljivost Habsburških dežel ter dedovanje tudi v ženski liniji. S tem je po njegovi smrti prestol lahko podedovala njegova hči Marija Terezija. -
Period: to
VLADANJE MARIJE TEREZIJE
Obdobje vladanja Marije Terezije, kot edine ženske vladarice habsburških dednih dežel, s kronanjem svojega moža pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. Obdobje njenega vladanja imenujemo razsvetljeni absolutizem. Začela z reformami na različnih področjih, zaradi prazne državne blagajne, vojaških neuspehov in gospodarske izčrpanosti.
RTVSLO -
Period: to
ŽIGA ZOIS
Žiga Zois je bil slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, naravoslovec, mineralog, poleg tega pa pomemben mecen slovenske kulture. Bil je uspešen trgovec, fužinar in posestnik. Zavzemal se je za izobrazbo in vzgojo ter svoje razsvetljenske ideje uresničeval v »Zoisovem krogu«. S svojim mentorstvom je pripomogel k velikim dosežkom na področju slovenske literature in izobrazbe. -
Period: to
LUDVIK XVI.
Ludvik XVI. je bil vladar Francije od leta 1774 do aretacije leta 1792, kot kralja so ga takrat suspendirali zaradi poskusa bega. Spoznan je bil kot kriv za veleizdajo in obsojen na smrtno kazen, ki je bila izvršena leta 1793. Posmehljivo je imenovan kot Ludvik Zadnji, saj se je z njegovo smrtjo končalo absolutistično vladanja v Franciji.
Ludvik XVI. -
KONEC SEDEMLETNE VOJNE
Predstavlja konec sedemletne vojne, ki se je začela leta 1756 z napadom Prusije na Saško. To je povzročilo spopade po skoraj celem svetu – na eni strani so bile Prusija, Velika Britanija in Portugalska, na drugi pa Saška, Avstrija, Francija in še nekatere druge. Na koncu je zmagala britansko-pruska stran. Britanci po sedemletni vojni in po zmagi nad francosko-avstrijsko stranjo zasedejo francosko kolonijo Novo Francijo (Kanada) in špansko kolonijo Florido. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Obdobje v katerem je živel Napoleon Bonaparte, ki je bil francoski vojaški in politični vodja, general in cesar (za katerega se je oklical sam). Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. Po kapitulaciji vojske je bil prisiljen k odstopu in tudi izgnan na otok Elbo iz kjer je pobegnil in ponovno napadel. Po neuspehu so ga iznali na otok svete Helene, kjer je umrl.
Napoleon -
BOSTONSKI POKOL
- marca 1770 je bilo v bostonskem pokolu pred mestno hišo ubitih 5 ljudi, ki so na britanske vojake metali kamenje in kepe snega. To je bil eden izmed povodov za ameriško revolucijo, saj so kolonisti to izkoristili za dodatno zaostrovanje odnosov z Angleži.
-
BOSTONSKA ČAJANKA
Bojkot kolonistov proti davku na čaj oz. imenovan tudi kot bostonska čajanka, saj so kolonisti zasedli angleške ladje in iz krova pometali skoraj 45 ton čaja. Po tem je angleški kralj ukazal zapreti bostonsko pristanišče, dokler kolonisti ne bi popravili škode. kolonisti tega niso storili, zato je kralj nad njih poslal vojne ladje. -
Period: to
KLEMENS VON METTERNICH
Obdobje v katerem je živel Klemens von Metternich, ki je bil avstrijski državni kancler in eden največjih diplomatov tistega časa. Prav tako je bil predsednik vlade od leta 1821 do 1848. Bil je nasprotnik idejam francoske revolucije, predvsem je nasprotoval zahtevam meščanstva po politični svobodi. Največji diplomatski uspeh mu je bil vzpostavitev evropskega sistema miru na dunajskem kongresu. -
PRVI CELINSKI KONGRES
Prvi celinski kongres v Filadelfiji, na katerem so predstavniki kolonij podali pritožbo na ravnanje angleškega kralja. -
DRUGI CELINSKI KONGRES
Drugi celinski kongres, kjer so prekinili stike z matično državo in zahtevali odcepitev. Takrat tudi oblikovali celinsko vojsko katere vodja je bil George Washington. Tega leta se je tudi začela ameriška vojna za neodvisnost. K odcepitvi je pozval prav tako tudi Thomas Paine, ki je leta 1776 izdal brošuro Common sense. -
TRETJI CELINSKI KONGRES
Tretji celinski kongres, kjer so sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti. Začeli tudi uporabljati poimenovanje Združene države Amerike.
Deklaracijo o neodvisnosti sta zasnovala Thomas Jefferson, ki je bil kasneje tudi ameriški predsednik in Benjamin Franklin. -
Period: to
VLADANJE JOŽEFA II.
Obdobje vladanja Jožefa II., ki je bil najstarejši sin Marije Terezije in jo je po njeni smrti leta 1780 nasledil na prestolu. Prav tako je vladal kot razsvetljeni absolutist. Med svojim vladanjem pa je nadaljeval reforme s katerimi je pričela njegova mama, s temi je delal korist kmetom ter škodo cerkvi. -
IZDANA USTAVA
Na ustavni konvenciji v Philadelphiji 17. septembra sprejeta Ustava Združenih držav Amerike, ki je sprva vsebovala le sedem točk. Originalna, ročno spisana različica je še vedno shranjena v nacionalnem arhivu v Washingtonu. -
Period: to
PRVA FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE
Prva faza francoske revolucije, katere vzroki so bili razkošno življenje kralja in neenakost družbenih slojev. Revolucija se je začela z napadom na Bastiljo leta 1789, prva faza pa se je končala s sprejemom ustavne monarhije leta 1791.
Francoska revolucija -
NAPAD NA BASTILJO
Parižani napadejo Bastiljo, trdnjavo v Parizu v kateri s je nahajal zapor. Zavzetje le te velja tudi za povod za francosko revolucijo. Še istega leta so trdnjavo podrli, danes pa na tem mestu stoji Place de la Bastille, na njem pa opera. -
DEKLARACIJA O PRAVICAH ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA
Sprejetje Deklaracija o pravicah človeka in državljana, ki velja kot začetek za pripravo na novo Ustavo. V njej razglasijo: enakost med vsemi državljani, pravico do svobodnega govora in mišljenja, varovanje zasebne lastnine in vladanje tistega, ki ga izvoli ljudstvo. Tega leta so tudi sprejeli geslo revolucije: "Svoboda, enakost, bratstvo". -
KONEC PRVE FAZE FRANCOSKE REVOLUCIJE
Leta 179 se konča prva faza francoske revolucije, ko Francija postane Upravna monarhija.1 -
USTAVNA MONARHIJA
- septembra 1791 Francija sprejem Ustavo in s tem postane Ustavna monarhija. Z Ustavo je bila uzakonjena Deklaracija, podržavljena cerkvena posest, , uvedena civilna poroka, cerkvi bili odvzeti privilegiji in davki bili določeni glede na premoženje. Kralj ima še vedno šibko oblast, zakonodajno oblast ima skupščina narodnih predstavnikov, volilna pravica pa je bila omejena na premoženje (volilni cenzus).
-
DRUGA FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE
Začne se druga faza francoske revolucije, ko Francija vstopi v 20-letno obdobje neprestanih vojn, ko se oblikuje zavezništvo proti Franciji. Sprva francoska vojska ni bila pripravljena na avstrijsko-pruski napad, vendar se je kasneje, 20.9. preobrnilo, ko je Francija uspela zadržati napad pri Valmyu. tega leta bila Francija tudi razglašena kot republika. -
Period: to
KOALICIJSKE VOJNE
Vrsta več vojn, med katerimi je Napoleon postal francoski cesar. Začelo se je, ko je Francija napovedala vojno Avstriji in Prusiji. Napoleon je bil vrhovni poveljnik francoske vojske, ko so v vojne vstopile že Anglija, Nizozemska, Španija in kasneje tudi Rusija. S tem se je tudi začel Napoleonov vzpon. -
REPUBLIKA
Narodni konvent razglasil Francijo kot republiko. -
Period: to
TRETJA FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE
Obdobje med katerim je veljalo hudo splošno pomankanje (upori, izdatki) in ustrahovanje s strani vlade. Začne se najbolj nasilno obdobje francoske revolucije z uvedbo Jakobinske diktature, oblast je bila v rokah Odbora za občo blaginjo, katere voditelj je bil Maximilien Robespierre. -
Period: to
ČETRTA FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE
To obdobje imenujemo tudi obdobje direktorja, še vedno velja gospodarska kriza, kar povzroči veliko vstaj, vendar jih Napoleon vse zatre. 1797 premaga avstrijsko vojsko in osvoji S Italijo in Ljubljano ter z avstrijskim cesarjem podpiše sporazum in s tem Franciji priključi Avstrijo, Nizozemsko in ozemlje V od Rena. -
NAPAD NA EGIPT
Napoleon se odloči za pohod na Egipt, s čimer je želel prizadeti Anglijo v njenih kolonijah. Istega leta tudi zavzame Malto. -
KONEC FRANCOSKE REVOLUCIJE
Državni udar, ki povzroči konec francoske revolucije. Napoleon postane prvi francoski konzul (funkcija postala dosmrtna). -
NAPOLEON RAZGLASI ZA CESARJA
Napoleon se razglasil za francoskega cesarja, s čimer je želel dokazati, da bo nadaljeval delo rimskih cesarjev. država postala popolnoma centralizirana, vse urejal s pomočjo Napoleonovega civilnega zakonika, ki določal enakopravnost, svobodo, odpravo fevdalnih pravic in vsa druga načela francoske revolucije. -
BITKA PRI TRAFALGARJU
Francija poražena v pomorski bitki pri Trafalgarju proti nasprotnici Veliki Britaniji, kjer je le ta uničila francosko in špansko mornarico. -
CELINSKA ZAPORA
Kot posledica poraza proti Veliki Britanij, Napoleon uvedel celinsko zaporo, da bi oviral trgovanje Velike Britanije. -
NAPOLEON ZASEDE PORTUGALSKO IN ŠPANIJO
Napoleon napade Pirenejski polotok, ker se Portugalska upre celinski zapori. Zasede Portugalsko in Španijo, ter tja namesti svojega brata Josepha Bonaparta. Kasneje se Španci in Portugalci uprejo in s pomočjo britanske vojske uspejo pridobiti nazaj del svojega ozemlja. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Obdobje obstoja Ilirskih provinc, ki jih je ustanovil Napoleon Bonaparte, z namenom celinske zapore za Avstrijo ter da je Francijo povezal z današnjo Turčijo in Bližnjim vzhodom. Njihovo glavno mesto je bilo Ljubljana. Province formalno niso bile del Francoskega cesarstva, vendar so bile le temu popolnoma podrejene. -
NAPAD NA RUSIJO
Napoleon napade Rusijo zaradi nespoštovanja celinske zapore. Bitko zmagajo, vendar je francoska vojska popolnoma izmučena. -
BITKA PRI LEIPZIGU
Leto, ko se je odvijala bitka pri Leipzigu, kar privede do propada renske zveze. Francija se po porazu umakne. To bitko imenujemo tudi Bitka narodov in velja za največjo bitko v Evropi pred prvo svetovno vojno. -
Period: to
ILIRSKO KRALJESTVO
Bila administrativna enota Avstrijskega cesarstva, ki je nastala iz Napoleonovih Ilirskih provinc, ki so bile na dunajskem kongresu dodeljene Avstriji. Kraljestvo ni imelo svoje lastne državnosti in je imelo še manj avtonomije kakor Ilirske province. Razdeljeno je bilo na dva gubernija: Tržaški in Ljubljanski. -
NAPOLEONOV IZGON
Francoska vojska v bitki pri Parizu kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen k odstopu. Nekaj časa je bil zaprt v svojem stanovanju nato pa so ga izgnali na otok Elbo. -
ZAČETEK DUNAJSKEGA KONGRESA
Dunajski kongres se je začel 1. septembra, pod vodstvom predsedujočega avstrijskega državnika Klemensa von Metternicha, z namenom, da bi začrtali nove meje na političnem zemljevidu Evrope po Napoleonovemu porazu. -
NAPOLEONOV DOKONČEN PORAZ
Napoleon pobegnil iz otoka in se odločil za ponovni pohod. Pri kraju Waterloo se je spopadel z zavezniško vojsko združenih angleških, ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, ter doživel dokončen poraz. tokrat je bil izgnan na otok svete Helene. -
KONEC DUNAJSKEGA KONGRESA
Dunajski kongres se je zaključil 9. junija. Končna listina je bila podpisana devet dni pred zadnjim porazom Napoleona. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Obdobje, ki ga imenujemo Metternichov absolutizem. V tem času je bil na oblasti Ferdinand I., ki pa ni bil zmožen vladati, zato je cesarstvo upravljala državna konferenca, katere vodja je bil knez Metternich. Največ pozornosti je posvečal zunanji politiki ter se držal načel, ki so jih sklenili na Dunajskem kongresu, torej mu je bila največja naloga preprečevanje političnih sprememb. Uvedel je cenzuro, prepovedal združevanja in uvedel policijski nadzor. -
NAPOLEONOVA SMRT
Napoleon je umrl na otoku svete Helene, kamor je bil izgnan. Po eni domnevi naj bi bil vzrok smrti zastrupitev z arzenikom, po drugi pa rakast tumor na želodcu.
