Slovenija v srednjem veku

Huni uničijo Emono

452

Naselitev slovanov

Period: 500 to 800

1. obdobje naselitev v vzhodne Alpe

1.valj naseljevanja Slovanov

550

S severa (Moravska-današnja Češka, Slovaška) na območje vzhodnih Alp preko alpskih rek

Odhod Langobardov iz Italije

568

Naselijo se na prostor nekdanjih provinc- S Alpe

Osvojitev Sirnija

582

Avari in Slovani osvojijo Sirnij, potem se še bolj naseljujejo po Balkanu

2. valj naselitev Slovanov

590

Z jugovzhoda (iz Balkana preko rek: Sava, Savinja, Kolpa). Naselijo je pod nadoblastjo Avarov (avarski kaganat)

Pokristjanjevanje Karantanije

Period: 600 to 700

prvi stiki s krščanstvom- vlahi (romaski staroselci)
Škof Modest- misionarski metod (pokristjanjeval po Irski) začne pokristjanje v Karantaniji
Pokristjanjevanje od zgoraj (naprej knez in njegova družina, potem knezovi spremljevalci nato karantansko ljudstvo)
misjonarji kot gostje
verski pouk in prevod besedil v jezik domačinov
bogoslužje v latinščini
prvi samostan v kraju Molzbichl pri Spitalu na Dravi
828 frankovski pravni red in fevdalizem
S od Drave: Salzburška škof
J od Drave: Oglejska škof

Samova plemenska zveza

Period: 623 to 658

Šibka avarska nadoblast nad Slovani, upor pod vodstvom Sama, ki je združil Slovane proti Avarom (V Alpe do Moravske. Leta 658 Samo umre in Avari obnovijo nadoblast.

Neuspeli poskus zasedbe Bizanca

626

Avari napadejo Bizanc in Samo izkoristi napad na njih

Karantanija

Period: 640 to 748

Kneževina. prvi knez Valuk
Lega- slovenska in avstrijska Koroška in avstrijska Štajerska
središče- Krnski grad nad gosposvetskim poljem

Samostojna kneževina Karantanija

Period: 640 to 740

Karniola

Period: 700 to 828

Ime dobilo po mestu Carnia- Kranj, kjer je tudi stalo središče. Družba podobna kot v Karantaniji. Leta 828 kneza zamenja frankovski grof.

Karantanci prosijo za vojaško pomoč Bavarce

743

Avari ogrožajo Karantance. Karantanci prosijo Bavarce za vojaško pomoč in premagajo Avare. Posledica: Karantanci priznajo nadoblast Bavarcov (pod Franki)

Prihod Ogrov ali Madžarov

Period: 800 to 955

Bili so pogani, v tistem obdobju Franki izgubijo nadzor nad vzhodnimi Karavankami.

Upor Ljudevita Posavskega

818

Ljudevit Posavski (Spodnje panonski knez) se upre furlanskemu upravniku. Karantanci in Karniolci takrat izgubijo samostojnost.

Spodnja Panonija

Period: 840 to 876

Obomočje- Mura, Drava, Donava
središče- Blatenski Kastel- Blatno jezero

Knez Pribina

847

Povzdvignjen v frankovskega grofa

Kocelj nasledi kneza Pribino

861

Pokristjanjevanje Spodnje Panonije

867

To območje sodilo pod Salzburško škofijo
867 prideta misijonarja iz Soluna: Konstantin (Ciril) in Metod, ki sta širila krščanstvo na območje Moravske in Spodnje Panonije
Posebnosti: glagolica (potem cirilica) in slovansko bogoslužje

Upor proti Frankom

869

Spodnja Panonija se pridruži Moravanom v uporu proti Frankom

Franki sklenejo premirje

874

Premirje sklenejo z veliko Moravsko.
Posledice:
-ozemlje nekja časa samostojno, potem spet pod Franki
-vstop v zahodni evropski kulturni krog (krščanstvo prej pogani)
-fevdalizem in nove oblike gospodarstva

Povzdvig Karantanije v vojvodino SRC-ja

876

876 kneza Koclja odstranijo Franki in oblast nad tem delom prevzame Arnulfovo kraljestvo- Arnulf (nezakonit sin Karelmana)
Obseg: Spodnja Panonija, Karantanija, Karniola posedoval na Krnskem gradu nad gosposvedskem polju.
Prostor vezan na Franke

2. obdobje kolonizacije

Period: 900 to 1100

nižinska kolonizacija (doline, kotline) v istem zemljiškem gospodstvu

Bitka pri Leškem polju

955

Oton I.(prvi cesar SRC-ja) premaga Madžare in SRC ponovno obnovi oblast na območju Karantanije in Karniole in takrat se Slovani ustalijo.

Nastanek vojvodine Koroške

976

Območje: Veronska, Furlanska, Koroška, Istrska, Kranjska, Karantanska krajina (obsegala celoten vzhodno alpski svet in poselitveni prostor Slovanov
Drugo ime tudi Velika Karantanija
Obstaja do 11 stol.
Imela svojo vojvodo
Dokončno se uveljavi fevdalizem

Nastanek dežele Koroške

976

Rodbine: Eppensteini, Spanheimi
Sedež: Št.Vid ob Glini od 1518 Celovec

Nastanek dežele Štajerske

1180

Rodbina: Traungavci (Otokarji)
sedež: Gradec

Nastanek dežele Goriške

1200

Rodbina: goriški grofje
Sedež: Gorica

3. obdobje kolonizacije

Period: 1200 to 1300

višinska kolonizacija (Pohorje, Dinarsko Kraški svet)

Gospodje Žovneški povzdvignjeni v grofe

1341

v 14. stoletju postanejo Habsburški vazali (vojaška služba)
posesti so pridobivali na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem
dejavnosti: posojanje denarja (obresti), vojaško najemništvo, obvladovali prometne poti čež slovesnko ozemlje (mitnine- ceste, brodnine- reka)
po Vovbržanih podedovali Celje, stari grad na Celju

Nastanek dežele Kranjske

1364

Rodbina: Spanheimi
sedež Ljubljana

Bitka pri Nikopolju

1396

Herman II. se je povezal s ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim
Bojevala sta se proti Turkom in Herman II. rešil SL zaradi ujetištva
SL se poroči s hčerko Hermana II. Barbaro in tako celjski pridobivajo posesti na Hraškem

4. obdobje kolonizacije

Period: 1400 to 1600

neagrarne panoge (fužine, rudarstvo)
naseljevanje Uskokov (pravoslavno vaško prebivalstvo) na izpraznjene dele, kjer so Turki napadali.

Sigismund povzdvigne Celjske v državne (deželne kneze)

1436

Začetek vojne med Habsburžani in Celjskimi, ki se je končalo s poravnavo leta 1443, Celjski in Habsburžani postanejo enakovredni.
Celjski so lahko obdržali svoj knježji naziv, izgubili pa so svojo deželo
Dedna pogodba med Habsburžani in Celjskimi grofi (ena rodbina izumre druga deduje- ni več moških potomcev)

Konec vzhodno rimskega (Bizantinskega) cesarstva

1453

Osmansko cesarstvo se v 14 stol. širi po Balkanskem polotoku in širijo islam, svojo vojaško organizacijo in nove kulturne navade

Ladislav Hunyadi izvede atentat na Ulrika II.

1456

V Beogradu, Habsburžani podedovali posesti celjskih
Pomen celjskih grofov:
-ustanovitelji samostanov Pleterje- Kartuzijani, Novi Klošter pri Žalcu
- pozidali in opremili številne cerkve
- tri zvezde

Koroški kmečki upor

1478

splošno nezadovoljstvo
povod: krajevne težave- proti fevdalcu
kmetom se pridružijo še rudarji, podeželski obrtniki, fužinarji in meščani (cesar izda povelje, da ustavijo upore)
upor zatrejo turki
kmetje dobijo dodatne dajatve

Vseslovesnki kmečki upor

1515

Kranjska, Štajerska, koroška
splošno nezadovoljstvo
odnos fevdalcev do kmetov
povezali so se v kmečko zvezo
cesar Maksimiljan I. jih ne podpre
Pomankljivo izurjeni kmetje, slabo opremljeni, na višku 80.000 (noben uril vojaških taktik, ni še najmniške vojske, s sabo so prinesli vile,macole)
Kazen: nove dajatve, uporniški phening- enkraten davek, višje dajtve

Hrvaško- Slovenski kmečki upor

Jan 27, 1573

Štajerska, del Kranjske in hrvaško Zagorje
vzrok: problemi na ozemlju Franjo Tahy, začel zlorabljati otroke, žene in pobiral nasilne dajatve
Na čelu upora: Matija Gubec (usmrtili), Ivan Pasanec, Ivan Mogalić in Ilija Gregorić (poveljnik kmečke vojske
Zahteve: ustanovitev kraljevega namesništva v Zagrebu (tam bi se lahko kmetje pritožili)
vojska fevdalcev jih je pokončala pri bitki pri Stubici