-
Napoleon premagal avstrijsko vojsko
pogodba v Schonbrunu
ŠOLSKE REFORME: uvedba enotne štiriletne OŠ(pouk v slo.), cerkev nima nadzora nad šolstvom, ukinejo se trivialke, normalke in glavne šole, visoka šola ali licej-kot univerza, najvišja izobrazba do 1919
FEVDALNI SISTEM: zmanjšanje dajatev
GOSPODARSTVO: ukinejo tradicionalne poti med S in J, nove trg. poti med Osmani, odpravili cehe in svobodno gospodarstvo -
Period: to
Ilirske province
-Ozemlje južno od Save del Ilirskih provinc
-hoteli odrezati AO od morja (celinska zapora), okrepitev ozemljske povezave med Fra. in Osmani
-nikoli del Fra.
prebivalci imeli ilirsko državljanstvo, guverner IP: Auguste de Marmont, gl. mesto= Ljubljana, patrimonialna uprava ukinjena
province, distrikti, kantoni, občine(ni več zgo. dežel)
SODNE REFORME: Code Civil, ukinitev patrimonialnega sodstva
CERKVENE REFORME: cerkev in država ločena, obvezna civilna poroka -
Ukinitev Ilirskih provinc
ODZIVI PREBIVALSTVA:
-plemstvo: niso bili zadovoljni, izgubili patrimonialno sodstvo in upravo, petino manj dajatev
-trgovci: navezava novih trgovskih poti proti Osmanom, niso bili zadovoljeni
-obrtniki: ni več cehov, prilagodili gospodarskemu liberalizmu, nezadovoljni
-duhovščina: ločitev države od cerkve, cerkvene poroke ne veljajo, ne nadzirajo šolstva
-kmetje: petina manj dajatev, še vedno fevdalizem
-izobraženci: zadovoljni, lahko govorijo slovenščino -
Period: to
Slovensko narodno gibanje v predmarčni dobi
administrativna enota Kraljestvo Ilirija do1849
obdržali nekatere Fra. reforme: odprava cehov
niso obdržali:petino manj dajatev, odprava patrimonialnega sodstva, ukinitev 8 letne OŠ, šolstvo pod cerkvijo, ukinejo civilne poroke, prepovedano politično zborovanje, jezik lahko ohranjajo.
avstrijska oblast podpirala rabo slo. na Štajerskem in Kranjskem, ne pa na Koroškem( tam Slo. niso priznavali kot enoten narod, oblikuje se krog izob.):prevajajo vladne odredbe in zakone, poljudne in vzgojne knjige -
Period: to
Metternichov absolutizem
DEŽELNA IN NARODNA ZAVEST:
-kolektivna zavest omejena na dežele, zelo malo ljudi se je kvalificiralo kot Slovenci (samo izobraženci)
kmečko preb.: deželna indentiteta
izobraženci, meščanstvo: nacionalna indentiteta -
Licej v Ljubljani
ustanovijo katedro za slo., pišejo novo slovnico, etimologija slovenščine -
Abecedna vojna
Jernej Kopitar: zamisel o enotnem črkopisu za vse J Slovane
posledice: vojna med Kopitarjem in Čopom ter Prešernom
Jan Kollar(črkopis, vsak glas svoja črka), Ljudevit Gaj ( gajica, naklonjeni slovenski jezikoslovci)
slovenščina postaja pogostejša v vsakdanji rabi, potreba po slovenski slovnici 1808(Kopitar), 1854(Janežič), knjižnji jezik
Ilirsko gibanje: Fran Miklošič, Jožef Muršec, Matija Majer Ziljki, Stanko Vraz, pisal nj bi se v ilirskem jeziku, propadel je zaradi izobražencev, nabožne pesmi -
Period: to
AGRARNA KRIZA IN IZSELJEVANJE
industrializacija: (prihod južne železnice, surovine, mesta ob železnici, Trst 1857, Maribor 1846, niso se zanašali na vreme), draga mehanizacija, ki si je kmetje niso mogli privoščititi, neugodna posojila( visoke obresti), Širjenje bolezni(plesen na krompirju, žita), Majhnost kmetij (posesti so razdrobljene, zaradi pozne odprave fevdalizma), Zadolženost kmetov (Janez Krek, SLS, dobra mreža posojil), Majhen gospodarski prostor Slovenije (Prekmurje, najboljša zemlja na Madžarskem) -
Period: to
Dinamika izseljevanja
predvsem moški v mesto ali tujino, enkrat več žensk na podeželju, Aleksandrinke (Ženske iz Primorske, ki so hodile v S AFR kot dojilje, služkinje, 5000), Slamnikarce iz Domžal( izdelava slamnikov New York, Chicago), vse zgo. dežele(Trst, ZDA, Kanda, Argentina), 1825-posamezniki z družinami, 70.leta 19.stol krepi izseljevanje,80.- množično agrarna kriza, vrhunec pred prvo sv. vojno, izseli se 300.000 (največ ZDA iz slo. AO), Westfalija NEM( rudarji iz Zagorja), ohranjali nar. indet. preko društev -
Period: to
Kranjska čbelica
Čop-Prešernov krog, Miha Kastelic (urednik), intelektualci in izobraženci, pesniški almanah (narodno buditeljske pesmi v času Metternichovega absolutizma -
Period: to
Kmetijske in rokodelske novice
niso ga prepovedali v času absolutizma, izobraževanje o kmetijstvu, edini časopis v slovenščini, prvi, ki je bil zapisan v gajici, širjenje etničnega pomena, Bleiweisov krog -
Marčna revolucija
-odzivi prebivalstva na revolucijo: vandalizacija
- buržuazija: proslavljajo v gledališču
-kmetje nehajo delati -
Spremembe z revolucijo 1848
prve moderne volitve na slovenskem( samo davčni in inteligentni- cenzus)
zakon o zemljiščni odvezi
ukinitev cenzure, izhajajo novi časopisi( Kmetijske in rokodelske novice, Slovenija, Pravi Slovenec), pomen: širjenje narodne zavesti, izhajajo le eno leto -
Program zedinjene (združene) Slovenije
-svoboda tiska(možnost propagande o ideji o združitvi slovenskega narodnega ozemlja
-težave programa: ni bil množičen, malo ljdi, ki bi se s celotnim strinjali
- Vseslovanski kongres v Pragi:(Čehi, Slovaki, Poljaki, Slovenci, Hrvati, Srbi), vsak prestavi svoj program
Stanko Vraz predstavi program- peticija cesarju
Zahteve: samoupravna Slovenija, ki bi imela svoje ideje in možnost političnih združevanj, uvedba slo. v vse šole in urade, hoteli ustanoviti Kraljestvo Slovenije -
Period: to
Slovenci v času Bachovega absolutizma
konec političnih društev, uvedba cenzura tiska,večji pomen katoliške cerkve, uradni jezik nemščina, 1851 Ustanovitev družbe svetega Mohorja( prva založba, ki izdajaj slovenske knjige, verske in vzgoje, A.M.Slomšek),prestavitev LAVANTINSKE ŠKOFIJE( v Mariboru iz svetega Andraža ob Dravi, slovenska Štajerska postane posebna cerkvena enota, pripomore k širjenju jezika na J Štajerskem, teološka šola v slovenščini, cerkev dobi nadzor nad šolstvo 2uri slo., prvi zemljevid slovenskega ozemlja P. Kozler -
oktobrska diploma
ukine absolutizem, ustavna monarhija, centralizacija,vzrok:AO izgubi Benečijo (zunanji), gopodarska kriza( notranja) -
Februarski patent
volitve zastopnikov v državne, deželne in občinske organe, Slovenci nanje niso bili pripravljeni, niso imeli ustreznih kandidatov, neizdelan politični program, ni bilo propagande, razl. pol. usmeritev, izvoljeni samo 3 kandidati, širili med kmete, hoteli da se opredelijo ali so Nemci ali Slo.
NARODNJAKI: slovensko čuteči, program zedinjenje Slovenije, zagovarjali slo.
USTAVOVERCI: nemško čuteči, držali ustave, liberalizem, centralizacija, za nem.
NEMŠKUTARJI: Slovenci, ki so upor. nem. za gosp. -
ČItalnice
Prva v Trstu, novi časopisi: Naprej, Slovenec, Slovenski narod, namen: kulturne prireditve v slo., predavalnicah, kavarnah, gostilnah, manjša gledališča, nastajajo v mestih in vaseh, zaton: ustanovitev pol. strank konec 19.stol
Pomen Ljubljane: vodilna vloga na Kranjskem, kjer živi več Slo. kot Nem., telovadno društvo Južni sokol, knjižnja založba Slovenska matica, Dramatično društvo -
Telovadno društvo Južni sokol
-
Knjižna založba Slovenska matica
-
Dramatično društvo
-
Volitve leta 1867 in uvedba dualizma
dejavniki utrjevanja narodne zavesti (širi se volilna pravica med manj premožne, uvede se dualizem, pravica do zborovanj, zakon o pravicah državljanov, nacionalizem
Volitve: izdelan volilni program, geslo: vse za dom vero in cesarja, uspejo narodnjaki, izvoljenih 42 poslancev
kranjski deželni zbor ni podpiral dualizma, avstrijske oblasti ga razpustijo, ponovne volitve v KDZ, v drugo glasujejo za dualizem (opurtunizem), posledice: dualizem Slovencem ni bil všeč a so ga morali upoštevati -
Taborsko gibanje
razdor v narodnjakih, STAROSLOVENCI: previdna pol., konzervativci, zavzemali za slo., poudarjajo nem., deželna zavest, skrb za katoliško vero, klerikalci, Bleiweis, L.Svetec, Časopisi: KIRN, Slovenec; MLADOSLOVENCI: radikalnejša pol., Zedinjena Slo., proti dualizmu, slo. povsod uporabljali, Časopis: Slovenski Narod, Levstik, Jurčič, Kersnik, Liberalci
Namen: širjenje prog. ZS med kmete, 1. tabor v Ljutomeru, vsi tabori na etničnih mejah, 18 taborov v 3 let., prid. SS, krepijo narodno zavest -
Volitve v deželni zbor
postale so neposredne, Slovencem bi mogle prinesti uspeh, ampak razdor med staroslovenci in mladoslovenci (geslo: Vse za domovino, omiko in svobodo) povzroči neuspeh, oboji doživijo poraz, ker Slovenci niso vedeli kaj volijo -
Period: to
Obdobje Slogaštva
Taffejeva vladi,slovenski poslanci nastopijo enotno, mladoslovenci popuščajo staroslovencem,pol. neuspehi združijo pol. skupini, posledica: klerikalna politika od 1873 do konca 19. stol, drobtiničarska politika:zadovoljevali z majhnimi zakoni,podpirali Taffejevo vlado, uporaba slo. v šolah in uradih
Razmere po deželah:Kranjska:največ Slovencev, Peter Grasselli- župan Ljubljane, Andrej Winkler: postane predsednik DZ, vse javne službe Slovencem, Primorska: krepitev slovenstva zarad ita irenditizma -
Katoliška narodna stranka (SLS)
največ kmečkega, od 1905 SLS, program: klerikalnost, širitev sloven., prog. ZS, izboljšat položaj kmeta in obrtnika, splošna volilna pravica moška, voditelji: Karel Klun, Ivan Šušteršič, geslo: Vse za vero, dom in cesarja, Časopis Slovenec, Telovadno društvo Orel, Knjižna založba Družba sv. Mohorja, Leonova družba,
Krščansko socialno gibanje, ki ga je vodil Janez Evnagelist Krek, Program: delal na področju Kranjske, nesreča in zlo med kmeti izvirala iz kapitalizma, ustanovil posojilnce in hran. -
Narodna napredna stranka (NNS)
Liberalzem: izobraženci plus meščani, Prog: ZS, splošna moška volilna pravica, člo. pravice, pravna država, svoboda govora, niso imeli gospodarskega in socialnega, voditelji: Ivan Tavčar, Ivan Hribar, geslo: Vse za domovino, omiko in svobodo, časopis: Slovenski narod, Telovadno društvo Sokol -
Jugoslovanska Socialdemokratska stranka (JSDS)
socialistično usmerjeno delavsko gibanje, združeval Slovence, Hrvate in Srbe, Program: združitev kapitalizma in vzpostavitev socialistične družbe, izboljšat položaj delavstva (8ur, proste nedelje, višje mezde, prepoved dela otrokom pod 14 leti), Vodil: Edbin Kristan, Geslo: delu čast in oblast, Časopis Rdeči Prapor-Zarja, telovadno društvo Svoboda -
Londonski sporazum
Italija prestopi med Antante, v zameno dobi Z od črte Triglav, Logatec, Snežnik, Zahodno od Reke, Cres, Lošinj, okolica Zadra, vse do otoka LAtovo, severni Kvarner -
Period: to
Soška fronta
Ita napove vojno AO, italijanska fronta(Tirolska, Koroška in Soška- švicarska tromeja do Jadrana), AO poveljnik Svetozar Boroević, ITA Luigi Cadorno, 11 ofenziv Ita vojske(orve tri neuspešne, četrta- Ita zasede Gorico in Tolmin, šesta: AO primorana umakniti iz Krasa in Doberdoba, enajsta: nitka na Banjški planoti se izkažeta dva polka slovenska(umre 50.000 vojakov)) -
Čudež pri Kobaridu
skupna akcija AO in NEM, 12. soška bitka, Bovec-Tolmin, poveljeval Otto von Below, napad z granatami s fosgenom, onesposobil ITA vojake, AO-NEM zasedejo Kobarid, Stol, Krn, v treh dneh uničili ITA armado, boji na soški fronti so se končali oktobra 1917, frontna črta se je premaknila na reko Piavo, do konca se obstreljujejo v jarkih, veliko mrtvih in opustošenje pokrajina