Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju

Soška fronta

Period: 1915 to 1917

Soška fronta je bila pomemben dogodek med prvo svetovno vojno, ki je potekal na ozemlju današnje Slovenije in Italije med leti 1915 in 1917. Na Soški fronti so se spopadale avstro-ogrsko-nemške sile na eni strani in italijanske sile na drugi strani. Fronta je bila znana po svoji izjemni vojaški zahtevnosti, saj je potekala v goratem terenu z visokimi vrhovi in globokimi dolinami.

Krfska deklaracija

1917

Podpišejo jo zastopniki Jugoslovanskega odbora in vlada Kraljevine Srbije. Dogovor o povojni ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kot demokratične parlamentarne monarhije pod poveljstvom srbskega kralja dinastije Karađorđević.

Majniška deklaracija

1917

Dr. Anton Korošec je v imenu kluba jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu zahteval demokratično jugoslovansko državo znotraj AO.

Razpad Avstro-Ogrske

1918

Avstro-Ogrska razpade, ustanovi se Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kasneje preimenovane v Kraljevino Jugoslavijo.

Kraljevina SHS

Dec 1, 1918

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ustanovljena po koncu 1.svetovne vojne. Bila je prva jugoslovanska država in je nastala pod vodstvom srbske dinastije Karađorđević.

Nastanek male antante

1920

Nastala je kot posledica sporazumov med Kraljevino SHS in Češkoslovaško republiko leta 1920, h katerim se je nato pridružila še Romunija. Skupni dogovor držav Male antante je bil sklenjen leta 1929, še močneje pa so se povezale 1933. Zasedanja Male antante so se vršila na Bledu, v Ljubljani ali v Beogradu.

Trianonska pogodba

1920

Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz. ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani.

Plebiscit; Južna Koroška

1920

Območje so razdelili na cono A in cono B. Prebivalci naj se odločijo v kateri državi želijo živeti.

Obdobje parlamentarizma

Period: 1921 to 1926

najmočnejša stranka je bila Narodna radikalna stranka

Vidovdanska ustava

Jun 28, 1921

1.ustava Kraljevine SHS, omogoča svobodo tiska, govora, uradni jezik: srbo-hrvaško-slovenski, splošna volilna pravica za moške

Šestojanuarska diktatura

1929

Kralj razpustil parlament in prepovedal delovanje političnih strank in sindikatov. Preimenoval državo v kraljevino.

Oktroirana ustava

1931

Kralj je bil prisiljen izdati novo ustavo. Dopušča ustanavljanje več državnih strank, cenzura tiska

Volitve

1935

Ustanovljena je Jugoslovanska radikalna zajednica, država je začela izhajati iz gospodarskih težav, kar je pripeljalo do preoblikovanja v banovine.

Trojni pakt

1940

Trojni pakt je bil politični sporazum, ki so ga 27. septembra 1940 v Berlinu podpisali predstavniki Tretjega rajha, Kraljevine Italije in Japonskega imperija.

Jugoslavija podpiše kapitulacijo

1941

1. aprila leta 1941 so v Beogradu na poveljstvu druge nemške armade podpisali kapitulacijo jugoslovanske kraljeve vojske. Brezpogojno kapitulacijo sta podpisala nekdanji zunanji minister Aleksandar Cincar-Marković in divizijski general Milojko Janković.

Podpis Kraljevine Jugoslavije k Trojnemu paktu

1941

marca 1941 na Dunaju podpisal pristop Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu, ki ga je Hitlerjeva Nemčija sklenila z Italijo in Japonsko. Podpis te pogodbe je pomenil začetek konca Kraljevine Jugoslavije, ki je torej tako kot Kraljevina SHS obstajala le dobro desetletje.

AVNOJ

1942

je bil politično-predstavniški organ med 2. svetovno vojno na ozemlju Jugoslavije, ki je predstavljal narodnoosvobodilno borbo jugoslovanskih narodov in narodnih manjšin.

Ustanovljena prva vaška straža

1942

V štirimesečnem obdobju od aprila do vključno julija 1942, ko je bila ustanovljena prva vaška straža, je bilo s strani partizanov pobitih skoraj 700 civilistov. V Šentjoštu nad Horjulom

Konferenca v Teheranu

1943

Na srečanju velikih treh na konferenci so se zbrali Winston Churchill, premier Združenega kraljestva, Franklin Delano Roosevelt, predsednik Združenih držav Amerike, ter Josif Stalin, voditelj Sovjetske zveze. Ta konferenca je bila prva od treh, na katerih so se združili ti voditelji.

Sporazum Tito-Šubašič

1944

Sporazum Tito-Šubašić je bila pogodba med Jugoslovanskimi partizani, odporniškim gibanjem v okupirani Jugoslaviji pod vodstvom Komunistične partije, in Jugoslovansko vlado v izgnanstvu, ki so jo sestavljali politiki predvojne Kraljevine Jugoslavije.

Razglašena FLRJ

1945

Federativna ljudska republika Jugoslavija.

Konec vojne na Slovenskem

May 9, 1945

dan zmage

Dan vrnitve Primorske k matični domovini

1947

Podpisana je bila pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je tedanji Jugoslaviji, vključno s Slovenijo, prisodila pomemben del Primorske regije.

Informbirojeski spor

1948

Pravi vzrok za konflikt je bil nesoglasje med Stalinom in Titom, ki je izhajalo iz Tita želje po večji avtonomiji pri odločanju v jugoslovanski politiki po drugi svetovni vojni.

Samostojnost Slovenije

Jun 25, 1991

Slovenija 25.6.1991 razglasi samostojnost. Sledila je Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, so bili lokalno omejeni spopadi med 27. junijem in 7. julijem 1991

Daytonski sporazum

1995

Zbrali se se Slobodan Milošević (Srbija), Franjo Tuđman (Hrvaška) in Alija Izetbegović (Bosna in Hercegovina) in pod Ameriškim poveljstvom sklenili sporazum. BiH ostane ena država razdeljena na federacijo Bošnjakov in Hrvatov in Republiko Srbsko.