-
452
Strateška liga
Postojnska vrata najnižji prehod ljudstev v dinarsko gorstvo. Križanje interesov Frankovske, Avarske in Bizantinske države. Udor kultur različnih ljudstev. 5. in 6. stoletje- prečkanje germanskih ljudstev. 452- Huni uničijo Emono. -
490
Frankovska država
Plovdig sprejme krščanstvo in v Franciji ustanovi frankovsko državo. ko kralj umre dedujejo vsi sinovi, manjša kraljestva nastanejo. Pipin mali- Karoling, 800 za cesarja obkronan Karel Veliki, 843 delitev Fr. cesarstva na tri sinove (Karel Plešasti, Ludvik Nemški, Loter) -
Period: 500 to 810
Naselitev Slovanov
S severa- iz Moravske 550 --> reka Drava --> Slovenija. Z juga- pridejo z Avari (Slovani so podrejeni Avarom) --> vz. Alpe ( tam ostanejo Slovani, Avari gredo naprej) --> Panonska nižina -
Period: 500 to 650
poselitev in način življenja
poselitev je redka in neenakomerna (gostejša v kotlinah in dolinah), Kransko soško polje, Celovec in Sarinska kotlina tam veliko Slovanov. 20 tisoč prebivalcev na 20 tisoč km2. Živijo v zemljankah, urbanega življenja ni, ralno poljedelstvo, povezovali so se v vaške skupnosti in umrle pokopavali v grobove(verjeli tudi v poganska verovanja). -
Period: 500 to 1400
Kolonizacija
- obdobje- 6-9 st.- kolonizacija, naselitev Slovanov
- obdobje- 10-12. st.- nižinska kolonizacija, notranja in redkeje zunanja- Sorško in Dravsko polje.
- obdobje- 13-14. st.- višinska kolonizacija, notranja, redkeje zunanja- Kočevje
- obdobje-15.st-->- naselitev na izpraznjena območja v času Turških vpadov
-
Period: 600 to 748
Karantanija
Ugodna lega, reke, doline, kotline da jih Avari nebi poskušali pravno odstranit. Središče: Krnski grad na gosposvedskem polju. Kneževina- 1. knez Vaiuk. moč si krepijo v vojnah proti Langobardom in Avarom. -
Period: 623 to 658
Samova plemenska zveza
Šibka Avarska nadoblast nad Slovani. upor pod vodstvom Sama (Samovoa plemenska zveza). Vz. Alpeimajo veliko gozda so visoke,... -
Period: 679 to 1300
Koroška
Ima naziv od 679, vladajoči rodbini sta Eppensteini in Spanheini, 14. st Habzburžani prevzamejo oblast, sedež deželnega kneza je Celovec. -
700
Karantanska družba in ustoličevanje kneza
najvišji sloj: plemstvo, knez, knežja rodbina, ostalo plemstvo.
nižji sloj: kosezi (vojaško plemstvo, med plemičem in kmetom, do 13. st v družbi privilegije, pomembni pri odločanju kdo bo knez, ...)
Še nižji sloj: sodobni kmetje
Njnižji sloj: sužnji Ustoličevanje: obred, klic kneza in odg. publike, odhod v gosposvetsko cerkev in pojedina. -
Period: 700 to 1000
Predromanski umetnostno-zgodovinski slog
Zanj značilni kipi v notranjosti, okrašene fasade, bogato okrašeni spomeniki... -
751
Pokristjanjevanje Karantanije
Pokrsitjanjevanje od zgoraj (knez--> njegova družina--> spremljevalci--> karantansko ljudstvo), misijonarji so gostje, verski pouk in prevod verskih besedil, bogoslužja v Latinščini, Molzbichl je 1. samostan v Karantaniji. 828 fevdalizem in frankovski pravni red. -
828
Karniola
Središče: Kranje oz. zgornje Posavje, družba podobno urejena kot v Karantaniji, 828 kneza zamenja frankovski grof. Izguba samostojnosti --> frankovska grofija. -
867
Pokristjanjevanje spodnje Panonije
Misijonarja prideta iz Soluna- Konstantin (kasneje Ciril) in Metod. Ustanovita glagolico za slovansko bogoslužje. -
900
Mesta obale severne Istre
- stoletja so nastala mesta na obali severne Istre.
-
973
Škofja Loka
Škofja Loka leži na ravnem a ob vznožju položnega hriba. Nad njim sta dva gradova, v mestu je 250 zidanih s skodlami kritih hiš. Ima cerkev sv. Jakoba, farno kapelo pozidano s čudovito in lepo umetnostjo. Mestni trg je razširjena glavna ulica, ob njej pa se razprostirajo hiše obrtnikov in trgovcev. -
Period: 976 to 1000
Vojvodina Koroška
Večja od Karantanije in Koroške. Grofije: Istra, Kranjska, Savinska, Veronska, Furlanska, Koroška, Karantanska- na čelu so grofi. Uveljavi se ime Velika Karantanija. uveljavi se tudi fevdalizem, VK vključuje vz. Alpske Slovane v poselitveni prostor v celoti. -
Period: 1000 to 1100
Romanski slog
Zanj značilni polkrožni lok, debele stene, čvrsti stebri, krožni lok, simetrije,... -
Period: 1100 to 1300
Štajerska
vojvodina od 12.st, vladajoča rodbina Traungovci, 14. st Habzburžani prevzamejo oblast. Sedež deželnega kneza je Gradec. -
1200
Mesta v notranjosti slovenskega ozemlja
Začela nastajati od 13. st naprej. Plemstvo podeljuje naselbinam z prevladajočo obrtno in trgovsko dejavnostjo mesta. To so mesta današnje slovenske Istre, Ptuj in mesta ob Dravi. -
Period: 1200 to 1300
Goriška
Grofija od 13. st, vladajoča rodbina so Goriški grofje, 14. st, deželni knez postanejo Habzburžani, sedež le teh je Gorica. -
Period: 1220 to
Samostani
Red Benediktinci ustanovili samostan Izola- delovanje 15. st
Red Dominikanci ustanovili samostan Koper- med 1220 in 1224-1806
Red Avguštinci ustanovili samostan Ljubljana- delovanje od 1647-1784 -
1300
Osmanska država
v 14. st se je država širila po Balkanskem polotoku. 1453 osvoji Carigrad. Posledice: širitve islama, soja vojaška org., nove kult. navade. -
Period: 1300 to 1341
Gospodje Ževneški
V začetki 14. st. postanejo habzburški vazali, posesti so pridobivali na štajerskem, koroškem in kranjskem. Zdaj sedež delovanja v Celju. 1341 povzdig v grofe- ime po sedežu= celjski grofi, te si sposojajo denar, ga posojajo, vojaška najemništva, obvladujejo promet skozi slo. ozemlje(mitnine in carine). -
Period: 1300 to 1300
Kranjska
Vojvodina od 14. st., vladajoče rodbine so Spanheimi, 14, st postanejo Habzburžani deželni knezi, njgov yedež je Ljubljana. -
1400
Ustoličevanje koroških vojvod
To je oseben fevdalni obred ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414. -
1400
Položaj kmetov v 15. in 16. stoletju
Kuga, lakota, vojne na podeželju tako so bili kmetje prisiljeni se ukvarjat z neagrarnimi dejavnostmi. Gruntarji, kajžarji, bajtarji, gostači. -
Period: 1408 to 1415
Kronologija vpadov
Turki 1. vdrejo v okolico Metlike, roparski napad, pobijejo ljudi in odidejo. -
Period: 1450 to 1475
Obdobje silovitih Tur. vpadov
Močni in številni odredi konjenice, napad hitri, dobro org. in nepričakovani. usmerijo se v eno deželo ali v vse hkrati. -
Period: 1475 to 1500
Vpadi med leti konec 15.st
Najmanjši roparski napad, ogrožene: dolenjska, notranjska, Celje in Ptuj. Nato sledi 20 let brez napadov -
1478
Kmečki upor leta 1478 na Koroškem
Vzrok za nastanek je nezaščitenost podeželja pred turki, nasprotovanje zviševanju denarne dajatve pa je poleg vzroka še povod. Kmetom se pridružijo rudarji, podeželski obrtniki, fužinarji in meščani. Upor zatrejo turki. Zemljiški gospodje kaznujejo voditelje upora in kmete. -
Jun 1, 1500
Protireformacija
-2/2 16. stoletja in 17. stoletje
- protireformacija ali duhovna obnova
-duhovno prenovljeno papeštvo, upoštevanje verskih naukou, vera je v ospredju... -
1515
Vseslovenski kmečki upor leta 1515
Na predelih Kranjske, Štajarske, Koroške in Goriške. Vzroki za nastanek so avstrijsko beneške vojne omejujejo kmečko trgovino, slabša se položaj kmetov zaradi kuge, lakote in potresa 1515. Nasprotovali so feudalnemu sistemu, povezovali so se v kmečko zvezo, posredovali pri cesarju Maksimiljanu I. a je bilo neuspešno. Izkurjeni kmetje, slabo opremljeni in 80 000 jih je. Dobili so kazni. -
Period: 1522 to 1540
Vpadi med leti 1522-1540
Ogrožene notranjska, dolenjska in Kras. Sultan Sulejman Veličastni. Dunaj je cel zavzet, ropanje in lov na ljudi. 1529 in 1532 še dva poskusa ko Turki probajo dobit Dunaj- ne uspe jim. -
1540
Jezuitski red
Neposredno podrejanje papežu, ustanovi ga Ignacij Levolski. Deluje proti krivoverstvu, misijonarjenju izven Evrope ter skrbi za vzgojo, ustanavlja šole...Inkvizicija oz. ljudi je mučil da so mu rekli:<mi smo protestanti> in tako jih je dal ubiti. -
Period: 1540 to
Vpadi po letu 1540
Redki vpadi, 1559 tretjič vdrejo v Kranjsko, 1600 pa še v Prekmurje in Ogrsko. -
1545
Tridentinski koncil
Sklical ga je papež Pavel III. leta 1545 v Tridentu oz. na S. Italije. Trajal je 18 let in zasedal 3x. Bil je rimokatoliški odg. na reformacijo. Skušal je vzpostaviti virsko enotnost, končati virski spor, odpravit odpustke, poudarjati celibat in zavezanost nanj, uvedel je matične knjige (krst, smrt, poroka). Posledice: spori med protestanti (=reformisti) in katoliki (podpora evropskih vladarjev)- verske vojne! -
1563
Hugenotske vojne
8 jih je. vojna med protestanti (hugenoti) to so bili francozi katerim se pridruži Anglija in med Rimokatoličani ki se jim pridruži Španija. Na oblasti takrat regentka Katarina Medičejska. -
Period: 1572 to
Šentjernejska noč
V Vassy-u pomorili 3000 hugenotov. vojne se končajo z Nanskim ediktom. Henrika II. nadomesti Henrik IV. in prizna versko svobodo. po vojnah Fr. doživi gos. in kult. razcvet. Nanski edikt velja do konca 17. stoletja prekliče ga Ludvik 14. takrat rimokatoliška Francija. -
Jan 27, 1573
Hrvaško slovenski kmečki upor leta 1573
Na predelih Štajerske, delu Kranjske in hrvaško Zagorje. Vzroki zanje so nezakonitosti na posestih Franja Tahija- zlorabe. začetek 27.1. 1573, na čelu upora Matija Gubec, Ivan Pasanec, Ivan Mogalić in Ilija Gregorić. Vojska fevdalcev jih je pokončala v bitki pri Stubici. -
Period: to
Tridesetletna vojna
Ferdinand II. Habzburški se ne drži verske svobode. protestantski knezi in plemiči 1608 organizirajo unijo, katoliški tabor pa se je v ligo povezal že 1521. Spore med taborom sprožil vdor Čeških plemičev v dvorec in umor skozi okno treh kraljevih delavcev- praška defenestracija. 1620 Bitka na beli gori- Ferdinand II. Habzburški premagal protestantsko vojsko in Češko vrnil Rimokatoličnom. Posledice: mrtvih 7 millionov prebivalcev, mesta uničena , kraja... -
Vestfalski mir
Po koncu tridesetletne vojne. Ustavi se širjenje Habzburškega vpliva po Evropi, cesarstvo v nekaterih deželah, Švoca in združena Nizozmska sta se odcepili od rim.-nem. cesarstva, Francija širi posesti, Švedska dobi ozemlja in postane lastnica Baltika,... -
Tolminski kmečki upor leta 1713
Na predelu Goriške in del Kranjske. Zahtevali so staro pravdo, upor usmerjen proti fevdalcem in državni oblasti. Zadušitev upora z četami iz vojne krajne.
