PROTIREFORMACIJA

Huni uničili Emono

452

Naselitev Slovanov s severa

550

Iz območja Marauske (Češka) prek Doanve, po dolinah alpskih rek.

Naselitev Slovanov z jugovzhoda

590

Pod nadoblastjo Avarov. Po rekah navzgor. Okrepijo se, ko skupaj z Avari zavzamejo Sirmij

upor pod vodstvom Sama

623

Bila je šibka oblast Avarov nad Slovani, saj so izgubljali nadzor nad njimi, ker so se Slovani naselili na bolj goratih predelih.
Samo pa je bil trgovec z orožjem.

avarsko neuspešno obleganje Bizanca

626

To je Samo izkoristil.

Samova plemenska zveza

658

Ustanovljena severno od Donave.

začetek Karantancev

658

Avari uspešno obnovijo oblast povsod razen na Koroškem, le tam Slovani obdržijo avtonomijo.
Valuk je bil prvi poznan voditelj Slovanov.

Karantanci izgubijo samostojnost

743

Ker so Karantancem Avari predstavljali nevarnost, so morali prositi za pomoč Bavarce, katerim so potem morali poslati talce za jamstvo zvestobe. Posledice so bile, da so izgubili samostojnost, morali so priznati nadoblast Bavarcev oz. Frankov in novega kneza so določili Franki, oblast pa mu izročili Kosezi.

upor Ljudevita Posavskega

818

Spodnje panonski knez, ki se je uprl upravniku skupaj s Karantanci, ampak je bil poražen s strani Frankovske države. Posledice so bile, da je Karantanija dokončno izgubila samostojnost, Franki so odstavili karantanske kneze in na njihovo mesto postavili Frankovske grofe.

dokončna izguba samostojnosti Karantanije

828

Pribina povzdignjen v Frankovskega grofa

847

Za domačine je še vedno bil knez.
Prizadeva si, da se izboljša gospodarstvo in da se vojaško bolj utrdi območje.

Kocelj nasledi Pribina

861

Pribinov sin Kocelj ga nasledi, ampak ta ni nadaljeval Frankom všečne politike.

padec Koclja

874

Franki z veliko Moravsko vojsko sklenejo premirje. Kocelj ostane brez Moravske podpore in se umakne z oblasti, kar je pomenilo neposredno oblast Frankov. Prostor nato vstopi v zahodno evropski kulturni krog: krščanska kulturna tradicija, fevdalizem, 2letno kolobarjenje.
Oblast nad tem delom prevzame Arnulf: Arnulfovo kraljestvo.

Vojvodina Koroška

976

Oton prvi loči deželo stran od Bavarcev in vse dežele poveže v Vojvodino Koroško: Koroška krajina + Karantanska krajina + Savinjska krajina + Kranjska krajina + Istra + Furlanija + Veronska mejna krajina.
Obstajala je do 14. st.

Kranjska

976

Vojvodina od 976. Vladajoče rodbine so bile: Eppensteini, Spanheini, Premljski, Goriški grofi. 1. deželni privilegij leta 1338. Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast 1335. Sedež deželnega kneza je bil od 1518 naprej Celovec.

Štajerska

1180

Vojvodina od 1180. Vladajoče rodbine: Otokarji, Premijsli, Babenberžarji. 1. deželni privilegij leta 1186. Habsburžani prevzamejo knežjo oblast 1286. Sedež dežele kneza je bil Gradec.

Goriška

1200

Grofija od 13.st. Vladajoča rodbina so bili Goriški grofi. 1. deželni privilegij leta 1365. Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast 1374 in 1500. Sedež deželnega kneza je bila Gorica.

celjski grofje

1341

Gospodje Žovneški povzdignjeni v grofe in postanejo celjski grofje.

bitka proti Turkom pri Nikopolju

1396

Herman je rešil življenje Sigismundu in ta je bil zelo hvaležen, zato mu da hčerino roko: povezava celjske rodbine in luksemburške rodbine. Sigismund je tako podpiral celjske grofe, da so širili svoje posesti (na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem).

prvi vpad Turkov

1408

V okolici Metlike. Prodirajo iz JZ Balkana in iz izključno roparskega pomena.

prva faza turških vpadov

Period: 1408 to 1415

Napadali iz jugozahodnega Balkana in iz izključno roparskega pomena.

Sigismund celjske grofe povzdigne v državne kneze

1436

Tako je celjska posest zavzeta iz habsburške nadoblasti, sami so svoji gospodje na svojih posestih.

Osmanska država osvojila Carigrad

1453

Konec vzhodnorimskega cesarstva.
Širili so Islam, svojo vojaško organizacijo in kulturne navade.

atentat na Ulrika II.

1456

Ladislav Hunyad izvede atentat.
Posledice: konec moške veje Celjski grofov, dedujejo Habsburžani.

ustanovitev ljubljanske škofije

1461

druga faza turških vpadov

Period: 1469 to 1483

Obdobje silovitih turških vpadov. Zelo močna vojska. Napadi so bili hitri, dobro organizirani in nepričakovani. Napadli so več dežel hkrati, da bi se prebivalci težje obranili. Najbolj je trpela dežela Kranjska.

kmečki upor na Koroškem

1478

Vzrok je bil nezaščitenost pred Turki in nasprotovanje zvišanju davkov. Kmetom so se pridružili meščani, rudarji, fužinarji in obrtniki. Upor so zatrli Turki. Zemljiški gospodje so kaznovali voditelje upora.

tretja faza turških vpadov

Period: 1491 to 1498

Le manjši roparski napadi. Izpostavljene predvsem: Dolenjska, Štajerska, okolica Celja in Ptuja.

vseslovenski kmečki upor

1515

Kranjska, Štajerska, Koroška in Gorenjska.
Vzroki so bili nasprotovanje fevdalnemu sistemu in kmečko trgovino so omejevale Avstrijsko-beneške vojne, bila je kuga, lakota ter potresi. Povezovali so se v kmečko zvezo in posredovali pri cesarju Maksimilijanu I., a neuspešno. Bili so pomanjkljivo izurjeni kmetje. Kazni so bile enkratna dajatev na Kranjske in letni davek oz. uporniški fening.
Takrat so bile prve slovenske tiskane besede: Le vkup, le vkup uboga gmajna.

liga

1521

Katoliški tabor se povezal v ligo.

četrta faza turških vpadov

Period: 1522 to 1540

Več kot 60 napadov. Cilj so bila območja Notranjske, Dolenjske in Krasa. Sultan Sulejman Veličastni si je prizadeval, da bi dosegel in oropal Dunaj. Cilj napadalcev je bil lov na ljudi, njihovo premoženje, zadržati velik del krščanske vojske čim bolj stran od Dunaja. Dvakrat so prišli do Dunaja in obakrat si bili neuspešni.

jezuitski red

1540

Ustanovil ga je Ignacij Loyolski. Njihove naloge so bile:
- delovanje proti krivoverstvu
- misionarjenje izven Evrope
- skrba za vzgojo

peta oziroma zadnja faza turških vpadov

1540

Le še redki napadi po tem letu. Leta 1559 so Turki zadnjič vrdli na Kranjsko. Po letu 1600 so le še na Ogrsko nekajkrat vrdli - smeri udorov so bile JV.

tridentinski koncil

1545

Sklical papež Pavel III. v Tridentu. Protestanti niso bili vabljeni. Skušali so vzpostaviti versko enotnost v Evropi in končati verski spor.
Posledice so bile, da niso dosegli sprave, razkol se je samo še bolj poglobil in vsaka stran je dobila svoje podpornike.

Primož Trubar se je odpovedal katoliški veri

1548

Abecednik in Katekizem

1550

Napisal ju je Primož Trubar in sta prvi dve slovenski tiskani knjigi.

oblikovanje Notranjeavstrijske dežele

1564

Štajerska, Koroška, Kranjska in do 1500 Goriška. Namen je bila učinkovita protiturška obramba. Glavno mesto je bil Gradec, vodja pa je bil vojvoda Karel II.

cerkovna ordninga

1564

Napisal Primož Trubar o tem, kako naj se vzpostavi protestantska cerkvena organizacija na Kranjskem. Slovenščina naj bo pri cerkvenih obredih, v šolah in upravah. Posega v pravice kneza zaradi česar so jo zasegli, Trubarja pa izgnali.

Šentjernejska noč

Aug 24, 1572

Je vrh hugenotskih vojn. Takrat je Katarina privolila v poroko svoje krščanske hčerke s hugenotom, ampak potem na poročno noč zapre mestna vrata in pobije vse hugenote. Bilo je okoli. 3000 mrtvih hugenotov.

hrvaško-slovenski kmečki upor

Jan 27, 1573

Štajerska, del Kranjske in Hrvaško Zagorje. Začel se je kot kraljevi upor na posestvu Franija Tahija; kmetje se v Hrvaški Zagori uprejo in izženejo Tahijevo družino, kar vse skupaj prelevi v še večji upor. Na čelu upora so bili Matija Gubec, Ivan Pasanec, Ivan Mogalić in Ilija Gregotić. Njihove zahteve so bile ustanovitev kmečke države neposredno pod okriljem SRCja, vzpostavitev cesarskega namestništva v Zagrebu, svobodno trgovanje in sodelovanje pri pobiranju dajatev.

Nantski edikt

1598

Z njim se končajo hugenotske vojne. Henrik IV. prizna versko svobodo. Francija doživi kulturni in gospodarski razvect. Kralj ostane kristjan in vsi na dvoru prav tako.
Velja do druge polovice 17. st

unija

1608

Protestantski knezi se organizirali v unijo.

tridesetletna vojna

Period: 1618 to 1648

Povod za vojno je bil vdor čeških plemičev na kraljevi dvorec, ko so čez okno vrgi 3 kraljeve odposlance. Posledice so bile trpljenje civilnega prebivalstva, uničenje mest in vestfalski mir.

Vestfalski mir

1648

2 mirovni pogodbi: s Švedsko in Francijo. Ustavili so širjenje Habsburškega vpliva po Evropi. Cesarstvo je postalo ohlapna zveza različnih dežel. Izguba ozemlja, saj se Švica in Združena Nizosemska osamosvojita. Francija si je razširila posest ob Renu. Švedska je postala gospodarica Baltika. Knezi še naprej odločajo o veri svojih podložnikov. Priznan še kalvinizem.

tolminski kmečki upor

1713

Goriška in del Kranjske.
Vzroki so bili novi državni davki na meso in vino ter izsiljevalsko pobiranje davkov in tlake. Zahtevali so staro pravdo. Upor je bil usmerjen proti fevdalcem in državni oblasti. Vzroki za neuspeh so bili: slaba oboroženost in izurjenost, nepovezanost, neenotnost v zahtevah, problemi v komunikaciji in naivno zaupanje v cesarja, ki jim ni imel namena pomagati.