Predantične najdbe na Slovenskem

Vaška situla - nastanek

500 BCE

Situla je najverjetneje nastala v 5. stoletju pr. n. št. V upodobitvah na situli je opazen vpliv etruščanske umetnosti. Umetnik, ki jo je naredil je neznan. On si jo je zamislil, kot epski spev. Prvi friz ponazarja sprevode, drugi friz ponazarja daritvene obrede, tretji friz pa živali.

Vaška situla

Jan 17, 1882

Izkopal jo je ljubitelj starinoslovja, kmet Janez Grilc s
Klenika na dan sv. Antona, 17. januarja 1882. Situla iz Vač
je najstarejši staroslovenski simbol iz obdobja na prehodu
iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem. Odkrita je bila v vasi
Vače, blizu geometričnega središča Slovenije, na izjemno
pomembnem arheološkem najdišču iz železne dobe.

Potočka zijalka - prvo raziskovanje

1926

Razisovalec je bil Josef Carl Gross. Začel je leta 1926 in končal 1928. V teh dveh letih je odkril človeške sledi v zaključku Potočke zijalke: ognjišče in ob njem koščeno konico. Kopanje je preprečil Srečko Brodar.

Potočka zijalka - drugo raziskovanje

1928

V letih 1928 - 1935 je kopanje nadaljeval Srečko Brodar. Pri prvem obisku je je našel veliko kosti. Že po nekaj dnevih so našli konico. Zato so se odločili, da ne bodo iskali samo človeških kosti, ampak tudi predmete. Izkopali so 121 koščenih konic, 305 kamenih odbitkov, od tega cca. 50 kamenih orodij, 8 piščali in veliko število živalskih kosti, 99,9% kosi predstavlja jamskega medveda.

Betalov spodmol - prvo raziskovanje

1933

Prva izkopavanja je opravil Franco Anelli v letih 1933 – 1939. Jamo je opisal in izmeril. Poimenoval jo je Jama severozahodno od cerkvice sv. Andreja pri Velikem Otoku in ji v zapisnik italijanskega katastra jam poleg št. 1611 dodal še domači imeni: Caverna Betal in Betalowa jama. Pod površino je našel dele keramičnih posod, kamnite bruse, kosti domačih živali in plasti oglja. V globljih slojih je naletel na vrsto orodij iz kremena, tufa in jaspisa ter na fosilne ostanke ledenodobnih živali.

Okostje mamuta v Nevljah - raziskovanje/kopanje

Mar 16, 1938

Delo je vodil dr. Franc Kos. Skelet ni bil dobro ohranjen. Kosti naj bi v zemlji ležale kakšnih 10.000 do 80.000 let.Sklepali so, da je okostje samca, starega 40 let. Živel pred približno 20.000 leti. Skelet meri v dolžino 574cm, v višino 361m, ohranjen okel pa je dolg 270cm.

Okostje mamuta v Nevljah - rekonstrukcija okostja

1941

Okostje so rekonstruirali leta 1941, potem pa so ga zaradi bojne iz varnostnih razlogov pospravili na varno. Po 2.svetovni vojni so ga razstavili.

Betalov spodmol - zaseženo gradivo

1943

S kapitulacijo Italije jeseni 1943 in z vzpostavitvijo nemške oblasti v Postojni. Že pred umikom italijanskih oblastnikov iz Postojne je bilo torej gradivo odpeljano v severno Italijo, v mesto Recoaro pri Vicenzi. Nemške oblasti so ga nato zasegle in odpeljale v Ukve pri Trbižu in ga nato prepeljale v Pottenstein pri Nürnbergu v Nemčiji leta 1944.

Betalov spodmol - drugo raziskovanje

1947

Srečko Brodar je sistematično raziskal arheološko najdbišče v letih 1947 – 1953. Takrat je bila tudi odkrita bogata kultura neandertalca. V tem raziskovanjem se našli veliko kosti različnih vrst živali iz različnih dob.

Piščal iz Divjih bab

1995

Najdena je bila leta 1995 v jami v vasi Divje babe pri Cerknem. Ta piščal je stara približno 60.000 let in se hrani v Narodnemu muzeju Slovenije. Je najstarejše glasbilo na svetu.

Potočka zijalka - tretje raziskovanje

1997

V letih 1997 do 2000 so v Potočki zijalki potekala izkopavanja slovensko-avstrijske raziskovalne skupine. Želeli so dobiti kosti jamskega medveda za nadaljnje raziskave. Našli so dve koščeni konici in nekaj kamenih orodij

Piščal iz Divjih bab - razstava

1997

Leta 1997 v Narodnem muzeju Slovenije pripravili obsežno razstavo. Paleolitska piščal se je tudi uvrsti na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine Unesca kot najstarejše glasbilo na svetu.

Barjansko kolo - odkritje

Mar 29, 2002

Pod vodstvom dr. Antona Veluščka so leta 2002 arheologi med čiščenjem drenažnega jarka na Stari gmajni pri Vrhniki odkrili najprej jesenovo kolo in nato še zraven pripadajočo hrastovo. Raziskave so pokazale, da naj bi bil star okoli 5.200 let. Uvrščajo med najstarejše lesene najdbe v Evropi in na svetu.

Potočka zijalka - četro raziskovanje

2012

Leta 2012 je raziskoval Boštjan Odar. On je že prekopane jamske usedline iz časa Brodarjevih izkopavanj dal prenesti v Solčavo, kjer so bile sprane na sitih. Tako so našli 5 drobnih kamnenih klinc, 5 koščenih konic, rumena okra, z vrezi okrašen skrilavec.

Barjansko kolo - prvič razstavljeno

May 24, 2013

Kolo je bilo prvič viden za javnost 24. maja 2013 v Mestnem muzeju Ljubljana. Bil je v ustrezni komori, ki ga bo za vedno ohranila v vsej njegovi čudežnosti, z vso njegovo izjemno simbolno težo.