GAJ JULIJ CEZAR

Rojstvo

100 BCE

Rodil se je 13. julija leta 100 p. n. š..Prihajal je iz ugledne družine, saj je bil nečak Konzula Gaja Marija.

Prva poroka in smrt očeta

84 BCE

Poročil se je s Kornelijo Cino. Istega leta je umrl njegov oče. Cezar je bil takrat star 16 let in je postal glava družine.

Zavzel utrdbo Mitileno (Milet)

81 BCE

Leta 81 pr. n. št. je zavzel utrdbo Mitileno (Milet), zadnje ne zasedeno kraljestvo v Grčiji, ki je stalo na grškem otoku Lezbosu.

Član svečeniškega kolegija

73 BCE

Ko se je leta 73 pr. n. št. kot heroj vrnil v Rim, je postal član svečeniškega kolegija.

Napad na rimske zaveznike Edue

62 BCE

Okoli leta 62 pr. n. št. pa so se Rimu podložni Arverni povezali z germanskimi plemeni Sekvani in Svebi ter napadli rimske zaveznike Edue, Rimljani pa so pri tem stali ob strani. Leta 63 pr. n. št. so Sekvani in Arverni s pomočjo poglavarja Ariovista porazili Edue.

Konzul

60 BCE

Leta 60 pr. n. št. je Cezar postal konzul - najvišji uradnik rimske republike, na katerega so prešle pravice in dolžnosti kralja. Bil je izvoljen iz vrst popularov (plebsa ali ljudstva), iz vrst optimatov (senata) pa je bil izvoljen Kornelij Bibul.

Združitev severno galskih plemen

58 BCE

Pozimi v letih 58-57 pr. n. št. so se severna galska plemena združila v protirimsko zvezo.

Komentarji o Galski vojni

58 BCE

Prvi del je Cezar napisal pozimi leta 58 p. n .š., drugega pa okoli leta 41 p. n. š. Glavni namen knjige naj bi bil, pridobiti volilne glasove.

Pompej in Kras postaneta konzula

56 BCE

Aprila leta 56 pr. n. št. so na konferenci sklenili da Pompej in Kras postaneta konzula in dobita v upravo provinci Španijo in Sirijo, Cezarju pa se podaljša namestniška doba za pet let.

Vdor v Britanijo

54 BCE

Leta 54 pr. n. št. je Cezar vdrl v Britanijo in v bitki v bližini današnjega Londona premagal njihovega kralja Cassivellaunusa. Zajel je veliko talcev, kralju pa naložil davek. S tem je Cezar premaknil meje rimskega imperija izven znane obljudene zemlje, Pompej in Kras, sedaj že konzula, pa sta za ta Cezarjev uspeh ukazala 20 dni trajajoče slovesnosti.

Prečkanje reke Rubikon

49 BCE

Julij Cezar je 10. januarja 49 pr. n. š. prečkal majhno reko Rubikon severno od mesta Arminium. S seboj je popeljal močno vojsko, ki jo je izbral na svojem zavojevanju sedanje Francije in severne Italije. V rimskem času je bil Rubikon meja med Galijo in Italijo in cezar je vedel, da bo pahnil Rim v državljansko vojno, če bo popeljal svoje vojake čez reko. Ko je prečkal reko je v latinščini zaklical: «kocka je padla«.

Umor Pompeja

48 BCE

Pompej je bil umorjen v Egiptu, ko je med bitko pri Farsalosu zbežal pred Cezarjem. Cezar se je odločil, da bo našel storilce in jih kaznoval, njegove zaveznike pa je povsem oprostil.

Cezar premaga egipčansko vojsko

47 BCE

Do vojne je prišlo zaradi neuspešnega atentata egipčanov na Cezarja. V tej vojni je zgorela tudi znamenita Aleksandrijska knjižnica, Cezar pa je kasneje v Rimu zgradil še večjo v dokaz, da je dosegel več kot Aleksander Veliki.

Smrt

44 BCE

Cezar je umrl leta 44. p. n. š. Umrl je zaradi zarote, med zarotniki je zagledal tudi svojega posvojenca, kar ga je še bolj potrlo. Zgrudil se je pod bodali. Zarotniki so kmalu po njegovi smrti ugotovili za napako, ki so jo storili. Glavna storilca pa sta zbežala

Pogrebna povorka

44 BCE

1. marca je bila pogrebna povorka, kjer so ljudje v solzah žalovali. Zaradi njegove smrti je po mestu zavladal kaos. Metali so klopi, mize in z baklami divjali po mestu.