časovni trak zgodovine

  • Period: 200,000 BCE to 4000 BCE

    Prazgodovina

    obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
  • Period: 4000 BCE to 476

    Stari vek

    Stari vek se nanaša na obdobje človeške zgodovine, ki sega od pojava prvih civilizacij (približno 4000 let pr. n.št.) do padca Zahodnega rimskega cesarstva (476 let n.št.). Ta časovni okvir obsega številne kulture in civilizacije, med njimi antično Grčijo, Rimsko republiko in Rimsko cesarstvo, Egipt, Perzijo, Mezopotamijo, Indijo in Kitajsko.
  • 3500 BCE

    Nastanek novih civilizacij

    Nastanek novih civilizacij
    Nastanek prvih civilizacij je bil pomemben mejnik v človeški zgodovini. Ta obdobje sega v čas od približno 3500 let pred našim štetjem do približno 1000 let pred našim štetjem, ko so se na različnih delih sveta začele oblikovati prve civilizacije
  • Period: 2200 BCE to 1120 BCE

    Pred homerska doba

    Minojka in mikenska civilizacija predstavljata obdobje pred homersko dobo v grški zgodovini, ki sega v 2. tisočletje pr. n.št. V tem obdobju so se na Kreti razvile Minojke civilizacije, ki so veljale za ene najnaprednejših v takratni Evropi. Minojka kultura se je razvila okoli leta 2600 pr. n.št. in trajala vse do 1400 pr. n.št.
  • Period: 1120 BCE to 776 BCE

    Grška temna doba

    Grška temna doba se nanaša na obdobje grške zgodovine med 12. in 8. stoletjem pr. n.št., za katerega je značilno pomanjkanje pisnih virov in arheoloških najdb. Imenuje se temna doba, ker je o tem obdobju malo znanega in ker se zdi, da so se grška mesta v tem času spustila v temo in brezvladje.
  • 800 BCE

    Nastanek grških polisov

    Nastanek  grških polisov
    Grški polisi so bili majhni, samostojni mestni državici, ki so se v 8. stoletju pr. n.št. pojavili na ozemlju današnje Grčije. Njihov nastanek je bil povezan z razvojem trgovine, obrti in kmetijstva. V Grčiji so bili v preteklosti številni vejasti sistemi, v katerih so bili prebivalci različnih ozemelj zbrani pod eno oblastjo. V 8. stoletju pr. n .št. se je v Grčiji začela spreminjati politična ureditev, saj so se razvijale manjše, samostojne mestne državice, znane kot polisi.
  • Period: 776 BCE to 500 BCE

    Arhaična Grčija

    Arhaična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. do 6. stoletja pr. n. št. in se imenuje tudi zgodnja grška klasika. V tem obdobju se je Grčija razvijala iz manjših mestnih držav v večje in močnejše politične enote, kot so Atene in Šparta. Arhaična Grčija je bila tudi obdobje kulturnega preporoda, saj so se pojavile številne umetniške in literarne stvaritve, ki so zaznamovale zgodovino umetnosti in kulture.
  • 753 BCE

    Ustanovite Rima

    Ustanovite Rima
    Zgodovinsko ustanovitev Rima pripisujemo legendi o ustanovitvi Rima s strani dvojčkov Romula in Rema okoli leta 753 pr. n. št. Legenda pravi, da sta dvojčka bila vržena v reko Tibero in rešena ter vzgojena od pastirja. Kasneje sta se dvojčka odločila, da bosta ustanovila novo mesto na sedanjem mestu Rima. Romul je postal prvi kralj Rima in ime Rima naj bi izviralo iz njegovega imena.
  • Period: 509 BCE to 27 BCE

    Rimska republika

    Rim je bil ustanovljen v 8. stoletju pr. n.št. in je bil sprva majhno kraljestvo. Vendar pa se je kasneje razvil v veliko republiko, ki je vladala nad velikim delom Sredozemlja. Rimska republika je bila ustanovljena leta 509 pr. n. št., ko so Rimljani odstranili svojega zadnjega kralja in uvedli novo obliko vladavine. Republika je bila sestavljena iz dveh konzulov, senata in ljudstva. Ljudstvo je imelo pravico do glasovanja na volitvah in sprejemanja zakonov.
  • Period: 500 BCE to 323 BCE

    Klasična Grčija

    Klasična Grčija je obdobje grške zgodovine med 5. in 4. stoletjem pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano s pomembnimi dosežki v kulturi, umetnosti, filozofiji, znanosti, politiki in vojskovanju, ki so imeli pomemben vpliv na razvoj zahodne civilizacije.
  • Period: 499 BCE to 479 BCE

    Grško perzijske vojne

    Grško-perzijske vojne so bile serija vojaških konfliktov med Grki in Perzijci med letoma 492 in 449 pr. n. št. Vojne so bile posledica naraščajoče moči Perzijskega imperija, ki je začelo širiti svoj vpliv na Egejskih otokih in na grški celini.
  • Period: 356 BCE to 323 BCE

    Aleksander veliki

    Aleksander Veliki je bil eden najbolj slavnih osvajalcev v zgodovini, rojen leta 356 pr. n. št. v Peli v Makedoniji. Postal je kralj Makedonije po smrti svojega očeta Filipa II., ko je bil star le 20 let. Kot kralj je Aleksander Veliki nadaljeval politično in vojaško dediščino svojega očeta ter nadaljeval z osvajanjem območij v Sredozemlju in Aziji.
  • Period: 323 BCE to 146 BCE

    Helenistična Grčija

    Helenistična Grčija se nanaša na obdobje grške zgodovine, ki je sledilo po Aleksandrovi osvojitvi Perzije v 4. stoletju pr. n. št. in se je končalo s prevzemom Rimskega cesarstva v 1. stoletju pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z razcvetom grške kulture, umetnosti, filozofije, znanosti in politike.
  • Period: 264 BCE to 146 BCE

    Punske vojne

    Punske vojne so bile serija treh vojn, ki so se zgodile med Rimsko republiko in Kartaginijskim imperijem v obdobju od leta 264 do 146 pr. n.št. Ime izvira iz besede Punici, kar pomeni Kartaginec. Prva punska vojna se je začela zaradi spora med Rimsko republiko in Kartagino glede nadzora nad Sicilijo, bogatim otokom v Sredozemskem morju. Po več letih bojevanja in več velikih bitkah, vključno z bitko pri Tunisu, so Rimljani zmagali in si pridobili Sicilijo ter zahodno obalo Sredozemskega morja.
  • Period: 146 BCE to 324

    Rimska Grčija

    Rimska Grčija označuje obdobje v zgodovini, ko je Rimsko cesarstvo prevzelo nadzor nad Grčijo in grško kulturo. To obdobje se je začelo v drugem stoletju pr. n. št. in je trajalo do padca Rimskega cesarstva v petem stoletju n. št. Grška kultura je bila zelo pomembna v Rimu, in Rimljani so prevzeli številne grške ideje, filozofijo, znanost in umetnost. Rimljani so prevzeli tudi grško mitologijo, ki je postala del rimske kulture in religije
  • Period: 100 BCE to 44 BCE

    Gaj Julij Cezar

    Gaj Julij Cezar je bil rimski vojskovodja, politik in pisatelj, ki je živel v 1. stoletju pr. n. št. in je igral pomembno vlogo v zgodovini Rimskega imperija. Bil je znan po svojih vojaških dosežkih, predvsem pa po osvajanju Galije in Velike Britanije. Poleg tega je bil Cezar tudi znan po svojem političnem vplivu in ambicijah, kar je sprožilo njegov konec in posledično padec Rimske republike.
  • Period: 63 BCE to 14

    Gaj Oktavijan Avgust

    Gaj Oktavijan Avgust, rojen kot Gaj Oktavijan, je bil rimski politik in vojskovodja, ki je živel med leti 63 pr. n. št. in 14 n. št. Po smrti svojega posvojitelja Julija Cezarja leta 44 pr. n. št. se je Gaj Oktavijan Avgust boril za prevzem oblasti v Rimu. Gaj Oktavijan Avgust je izvajal številne reforme, ki so vključevale obnovo javnih zgradb in cest, izboljšanje vojske in reforme zakonodaje. Pod njegovo vladavino so se razvile pomembne umetnosti, kot so arhitektura, literatura in kiparstvo.
  • Period: 27 BCE to 476

    Rimsko cesarstvo

    Rimsko cesarstvo je bilo obdobje rimske zgodovine, ki se je začelo leta 27 pr. n. št., ko je bil rimski senat cesarju Avgustu podelil posebna pooblastila, ki so mu omogočila, da je prevzel absolutno oblast nad Rimsko republiko. Cesarstvo je trajalo več kot 500 let, do leta 476 n. št., ko je padlo Zahodno rimske cesarstvo.
  • 1 BCE

    Začetek krščanstva

    Začetek krščanstva
    Krščanstvo je religija, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa in se je začela razvijati v prvem stoletju našega štetja v Judeji. Po Jezusovi smrti so se njegovi učenci začeli širiti po svetu in oznanjati njegovo sporočilo, ki je temeljilo na ljubezni, odpuščanju in odrekanju sebičnosti. Prva krščanska skupnost je nastala v Jeruzalemu in kmalu se je širila po vzhodnem Sredozemlju. V 4. stoletju je postala uradna religija Rimskega cesarstva, kar je pomenilo velik preobrat v zgodovini krščanstva.
  • 324

    Rimski imperij se razdalji na vhodni in zahodi del

    Rimski imperij se razdalji na vhodni in zahodi del
    Rimski imperij je bil ena izmed najbolj znanih in vplivnih civilizacij v zgodovini človeštva. Imperij je bil razdeljen na dva dela - zahodni in vzhodni del. Zahodni del Rimsko imperija je vključeval ozemlje, ki se danes nahaja predvsem v zahodni Evropi in severni Afriki. Njegovo ozemlje je segalo od Britanije na severu, do Španije na zahodu, ter do severne Afrike na jugu. Glavno mesto zahodnega dela Rimskega imperija je bilo Rim.
  • Period: 324 to 1435

    Bizantinsko cesarstvo

    Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je obstajalo med letoma 395 in 1453 n. št. Središče cesarstva je bilo v Konstantinoplu (danes Istanbul), ki je bilo eno najpomembnejših mest v zgodovini človeštva. Bizantinci so se naslonili na rimske kulturne, pravne in politične tradicije, vendar so v veliki meri razvili lastno kulturo in civilizacijo. Cesarstvo je bilo znano po svoji bogati umetnosti, ki je vključevala mozaik, ikonografijo, arhitekturo in literaturo.
  • 380

    Krščanstvo postane državna vera v rimskem cesarstvu

    Krščanstvo postane državna vera v rimskem cesarstvu
    Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu pod vladavino cesarja Konstantina Velikega v 4. stoletju. To je bil prelomen dogodek za krščanstvo in celotno zahodno civilizacijo. Konstantin Veliki je bil znan po tem, da je zavrnil poganske prakse in se odločil sprejeti krščanstvo kot svojo vero. Po njegovi smrti so ga nasledili drugi cesarji, ki so sledili njegovemu primeru, in postopoma je krščanstvo postalo prevladujoča vera v Rimskem cesarstvu.
  • 476

    Propad zahodnega rimskega cesarstva

    Propad zahodnega rimskega cesarstva
    Propad Zahodnega rimskega cesarstva se je začel v 4. stoletju in je trajal do leta 476, ko je Odoaker, vojskovodja germanskega porekla, z oblastjo nad Rimskim cesarstvom nadomestil zadnjega cesarja, Romula Avgusta. To označuje konec starodavne dobe in začetek srednjega veka.
  • Period: 476 to 1492

    Sredni vek

    Srednji vek je obdobje zgodovine, ki se nanaša na čas med padcem Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju in začetkom renesanse v 15. stoletju. Ta časovni okvir je znan tudi kot "temni vek", saj so ga zaznamovale vojne, epidemije, revščina in pomanjkanje znanja. Vendar pa je bil srednji vek tudi čas kulturnega, umetniškega in arhitekturnega razvoja.
  • Period: 527 to 565

    Cesar Justin l.

    Cezar Justin I. je bil rimski cesar, ki je vladal med letoma 518 in 527. Med njegovim vladanjem je bil dosežen pomemben uspeh v boju proti Perzijcem, prav tako pa je uspel utrditi in razširiti svoje ozemlje na Zahodu. Justin I. se je rodil okoli leta 450 na Balkanu v revni družini. Sprva je bil kmet, nato pa se je pridružil vojski in s svojo sposobnostjo se je uspel povzpeti po hierarhiji. Leta 518 je bil razglašen za cesarja po smrti svojega predhodnika Anastazija I.
  • 622

    Začetek islama

    Začetek islama
    Islam je monoteistična religija, ki se je začela v 7. stoletju na Arabskem polotoku. Po islamski tradiciji se zgodba o začetku islama začne z Božjim poslanstvom preroka Mohameda. Mohamed je bil rojen leta 570 v Meki, pomembnem trgovskem mestu na Arabskem polotoku. V svojih tridesetih letih naj bi prejel prve Božje razodetje med molitvijo in meditacijo v jami Hira blizu Meke. Mohamed je verjel, da mu je bil poslan angel Gabrijel, ki mu je razkril Božjo besedo in ga imenoval za Božjega poslanca.
  • Period: 623 to 828

    Karantanija

    Karantanija je bila zgodovinska država, ki je obstajala na območju današnje Slovenije, Avstrije in Italije v obdobju od 7. do 9. stoletja. Ime Karantanija izvira iz staroslovanske besede "karantane", kar pomeni "kamniti ljudje", in se nanaša na prebivalce tega območja, ki so bili znani po gradnji s kamni.
  • Period: 711 to 1492

    Rekonkvista

    Rekonkvista je bila obdobje v zgodovini Iberskega polotoka, ki se je začelo v 8. stoletju, ko so se muslimanski Maurski osvajalci zavzeli večino ozemlja na polotoku, ter se je končalo v 15. stoletju, ko so se katoliški monarhi Ferdinand in Izabela uspeli dokončno znebiti muslimanskega vpliva in obnoviti krščansko oblast nad celotnim ozemljem.
  • 800

    Kronanje Karla velikega

    Kronanje Karla velikega
    Karel Veliki, tudi znan kot Karlo I, je bil eden najbolj znanih vladarjev Srednjega veka in velja za enega največjih vladarjev v zgodovini Evrope. Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je bil pomemben dogodek, ki se je zgodil 25. decembra leta 800 v Baziliki Svetega Petra v Rimu.
  • 1054

    Velika shizma

    Velika shizma
    Do ločitve je prišlo zaradi nesoglasij med cerkvama, predvsem glede uporabe kruha in vina pri maši, papeževe oblasti nad vzhodno cerkvijo in uporabe besede "filioque" v krščanskem izpovedovanju vere. Vzhodna cerkev je nasprotovala uporabi besede "filioque" ki se je pojavila v zahodni cerkvi pri izpovedovanju vere, saj je menila, da gre za napačen nauk. Poleg tega je vzhodna cerkev nasprotovala papeževi oblasti nad njo, saj je menila, da bi morala biti vsaka cerkev samostojna.
  • Period: 1095 to 1272

    Križarske vojne

    Križarske vojne so bile serija vojaških pohodov, ki jih je organizirala Rimskokatoliška cerkev v 11. in 13. stoletju, da bi pomagala krščanskim kraljestvom v Vzhodni Evropi in Bližnjem vzhodu ter se borila proti muslimanskim silam. Slovenskih križarjev ni bilo veliko, saj je bilo slovensko ozemlje v tistem času še pretežno nekrščansko.
  • Period: 1300 to

    Humanizem in renesansa

    Humanizem je bila intelektualna in kulturna gibanja v renesansi, ki je poudarjalo vrednost človeka, njegove individualnosti, razuma in potenciala. Humanisti so se osredotočali na klasično grško in rimsko kulturo ter njihove ideale, kot so svoboda, demokracija, razum, lepota in harmonija. Humanizem je v renesansi močno vplival na umetnost, znanost, filozofijo, literaturo, religijo in družbo nasploh.
  • Period: 1322 to 1435

    Celjski groši

    Celjski grofje so bili pomembna plemiška družina, ki je vladala na območju današnje Slovenije v 14. in 15. stoletju. Njihovo ime izhaja iz mesta Celja, kjer so imeli svoj sedež. Prvi znani član družine je bil Herman I. Celjski, ki se je pojavil v zgodovinskih virih leta 1313. Najbolj znan pa je bil grof Herman II. Celjski, ki je vladal v 15. stoletju in je bil znan po svoji močni politični vlogi v Srednji Evropi.
  • 1348

    Epidemija kuge

    Epidemija kuge
    Epidemija kuge je bila v zgodovini večkrat prisotna tudi na ozemlju današnje Slovenije. Eden najbolj zloglasnih primerov se je zgodil v 17. stoletju, ko je kuga prizadela celotno območje tedanje Kranjske.
  • Period: 1408 to

    Turški vpadi

    Prvi turški napadi na slovenska ozemlja so se zgodili v 15. stoletju, ko je Osmansko cesarstvo začelo širiti svoje ozemlje proti vzhodu in severu. Na svoji poti so osmanske sile prišle tudi na slovensko ozemlje in začele napadati slovenska mesta ter vasi.
  • 1450

    Izum tiskarskega stroja

    Izum tiskarskega stroja
    Tiskarski stroj je bil izum, ki je imel velik vpliv na zgodovino človeštva. Omogočil je množično tiskanje knjig in drugih publikacij ter s tem prispeval k razvoju izobrazbe in širjenju znanja po svetu. Izum tiskarskega stroja je pripisan nemškemu izumitelju Johannu Gutenbergu, ki je v 15. stoletju razvil tiskarski stroj s premičnimi kovinskimi črkami. Do takrat so bili teksti ročno prepisovani s čopičem in črnilom, kar je bilo zelo zamudno in drago.
  • 1453

    Turško zavzetje Konstantinopla

    Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je osmanski sultan Mehmed II. s svojo vojsko napadel in zavzel mesto, ki je bilo tedaj glavno mesto Bizantinskega cesarstva.
    Konstantinopel, kot so ga tedaj imenovali, je bil pomemben kulturni, gospodarski in verski center, ki je bil znan po svojih znamenitih zgradbah, kot sta cerkev Haagi Sopiha in cesarski dvorec. Vendar pa je bilo mesto oslabljeno zaradi dolgotrajnih notranjih bojev in zunanjih invazij, kar je olajšalo osmanski napad.
  • Period: 1478 to

    Kmečki upori

    Prvi kmečki upori v Sloveniji so se zgodili v 16. in 17. stoletju, ko so kmetje v številnih delih Slovenije zahtevali boljše pogoje za svoje delo in življenje. Ti upori so bili posledica težkih življenjskih razmer, ki so jih doživljali kmetje, in nepravične oblasti, ki so jo izvajali plemiči in fevdalni gospodje.
  • 1492

    Kolumbovo odkritje Amerike

    Kolumbovo odkritje Amerike
    Kolumbovo odkritje Amerike je eno najpomembnejših dogodkov v zgodovini človeštva. Leta 1492 je Kristof Kolumb, italijanski raziskovalec, ki je potoval pod špansko zastavo, s svojo floto treh ladij - Nina, Pinta in Santa Maria - odplul iz Evrope proti zahodu v iskanju krajšega pomorskega poti do Azije. Namesto tega je pristal na otoku Bahami, ki se danes imenuje San Salvador, in s tem začel proces, ki je vodil do evropske kolonizacije Amerike.
  • Period: 1492 to

    Novi vek

    Novi vek se nanaša na obdobje evropske zgodovine, ki se je začelo v 16. stoletju s Koncem srednjega veka in se končalo s koncem 18. stoletja in francosko revolucijo. V tem obdobju so se zgodile številne pomembne družbene, politične in kulturne spremembe.
  • 1517

    Reformacija

    Reformacija
    Reformacija je bila zgodovinski dogodek v 16. stoletju, ki je močno vplival na versko in družbeno življenje v Evropi. Tudi v Sloveniji je ta gibanje prineslo številne spremembe v verskem in kulturnem smislu, ter pripomoglo k razvoju slovenskega jezika.
  • 1550

    Prva slovenska tiskana knjiga

    Prva slovenska tiskana knjiga
    Prva slovenska tiskana knjiga v slovenščini je bila Katekizem, ki ga je leta 1550 izdal Primož Trubar. Katekizem je bil verski učbenik, ki je bil namenjen izobraževanju ljudi o krščanski veri. Trubar je bil protestantski duhovnik, ki je želel prenesti krščansko vero v slovenski jezik, saj je bil prepričan, da lahko ljudje vero lažje razumejo in sprejmejo, če jo berejo v svojem maternem jeziku.
  • 1555

    Augsburški verski mir

    Augsburški verski mir
    Augsburški verski mir je bil zgodovinski dogodek, ki se je zgodil leta 1555 v mestu Augsburg v Nemčiji. Gre za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Evrope, ki je prinesel končni mir med katoliško in protestantsko vero. Dogovor med katoliško in protestantsko vero je bil dosežen po dolgih letih verskih vojn in sporov, ki so bili posledica reformacije. Augsburški verski mir je omogočil, da sta obe veri sobivali v miru, brez da bi ena prevladovala nad drugo.
  • Prvi slovenski slovnici in prevodu svetega pisma

    Prvi slovenski slovnici in prevodu svetega pisma
    Prva slovenska slovnica je bila napisana v 16. stoletju, v času reformacije, ko so se slovenski protestanti borili za uporabo slovenskega jezika v verskih obredih in pri poučevanju. Prvi avtor slovnice je bil Primož Trubar, ki je izdal "Cerkveni slavijanski jezik" leta 1550. V tej slovnici je Trubar opisal slovnico cerkvenoslovanskega jezika, ki je bila takrat uporabljena v slovenskih cerkvenih obredih.
  • Period: to

    Ludvig 16. in absolutizem

    2 / 2 Ludvik 16. je bil kralj Francije v obdobju pred francosko revolucijo. Bil je zadnji kralj iz dinastije Bourbonov in njegovo obdobje vladanja je bilo zaznamovano s popolnim absolutizmom. Absolutizem je bila politična ideologija, ki je zagovarjala koncentracijo oblasti v rokah monarha, brez kakršnihkoli omejitev. V času Ludvika 16. je bila Francija ena največjih in najmočnejših držav v Evropi, vendar je absolutizem vodil k politični nestabilnosti in družbenim neenakostim.
  • Period: to

    Razsvetljenstvo

    Razsvetljenstvo je bilo obdobje v evropski zgodovini, ki se je začelo v 18. stoletju. Gre za filozofsko in kulturno gibanje, ki je zagovarjalo razum, svobodo in človekovo dostojanstvo ter se borilo proti dogmam in absolutističnim oblastem. V Sloveniji se je razsvetljenstvo začelo v drugi polovici 18. stoletja in je bilo tesno povezano z razvojem slovenskega jezika in kulture.
  • Period: to

    Mariji Tereziji

    Marija Terezija (1717-1780) je bila ena najpomembnejših vladaric na evropskih tleh v 18. stoletju. Bila je habsburška cesarica in mati številnih otrok, med katerimi je bil tudi znameniti cesar Jožef II. Marija Terezija je bila tudi pomembna za zgodovino Slovenije, saj je vladala nad Avstrijo, ki je takrat obsegala tudi današnjo Slovenijo.
  • Period: to

    Prva industrijska revolucija

    Prva industrijska revolucija je bila zgodovinski dogodek, ki se je začel v 18. stoletju v Angliji in se kasneje razširil po vsej Evropi in drugih delih sveta. V Sloveniji se je prva industrijska revolucija začela v drugi polovici 19. stoletja, ko se je slovensko gospodarstvo preoblikovalo in postalo bolj industrijsko usmerjeno.
  • Period: to

    Napoleon Bonaparte

    Napoleon Bonaparte je bil francoski general in politik, ki je vladal Franciji med letoma 1799 in 1815. Veljal je za enega največjih vojskovodij v zgodovini in je pustil velik vpliv na svetovno zgodovino. Napoleon je bil rojen leta 1769 na Korziki, majhnem otoku v Sredozemskem morju. V svoji mladosti se je izkazal kot izjemno nadarjen vojak in hitro napredoval v francoski vojski. Leta 1799 je s pomočjo svojih vojaških dosežkov prevzel oblast in postal prvi konzul Francije.
  • Nastanek ZDA

    Nastanek ZDA
    družene države Amerike (ZDA) so nastale kot posledica kolonializma in osamosvajanja 13 britanskih kolonij na območju severne Amerike v 18. in 19. stoletju. Britanski imperij je začel kolonizirati območje severne Amerike v 17. stoletju in ustanavljal naselja na atlantski obali. V naslednjih stoletjih so se te kolonije širile in povečevale svoj vpliv ter se razvijale v samostojne skupnosti z lastno kulturo in identiteto.
  • Period: to

    Francoska revolucija

    Francoska revolucija je bila zgodovinski dogodek, ki se je začel leta 1789 v Franciji in je vplival na celotno Evropo ter svet. Bila je pomembna za razvoj demokracije, enakosti in svobode. V Franciji je bila revolucija posledica socialne in gospodarske krize ter nezadovoljstva ljudstva s francoskim absolutizmom. Ljudje so zahtevali večjo vlogo vladavine ljudstva, enakost pred zakonom in več svobode. Revolucija je prinesla tudi uvedbo republikanske oblike vlade ter ukinitev monarhije.
  • Period: to

    Ilirske province

    Ilirske province so bile območje, ki ga je Napoleon ustanovil leta 1809 in vključevalo je večino današnje Slovenije, Hrvaške in del Italije. Ime "Ilirske province" je izhajalo iz antičnega imena za Južne Slovane - Ilirce.
  • Period: to

    Metternichov absolutizem

    Metternichov absolutizem je bil politični sistem, ki ga je uvedel avstrijski kancler Klemens von Metternich v drugi polovici 19. stoletja. Ta sistem je bil namenjen ohranjanju avstrijskega cesarstva in preprečevanju kakršnihkoli sprememb v politični in družbeni strukturi takratne Avstrije.
  • Kongres Svete Alianse v Ljubljani

    Kongres Svete Alianse v Ljubljani
    Kongres Svete Alianse je bil mednarodni dogodek, ki je potekal v Ljubljani med 26. in 28. avgustom leta 1821. Na kongresu so se srečali predstavniki štirih velikih evropskih držav - Rusije, Prusije, Avstrije in Velike Britanije - da bi razpravljali o medsebojnem sodelovanju in ohranjanju stabilnosti v Evropi po koncu Napoleonovega obdobja.
  • Period: to

    Francu Jožefu 1.

    Franz Joseph I. ali Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar, ki je vladal Avstro-Ogrski od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Veljal je za enega najpomembnejših vladarjev v zgodovini Avstrije in njegovo obdobje vladanja je zaznamovalo številne zgodovinske dogodke, med drugim tudi razpad Avstro-Ogrskega cesarstva.
  • Pomladi narodov in zedinjena Slovenija

    Pomladi narodov in zedinjena Slovenija
    Pomlad narodov je bilo zgodovinsko obdobje v 19. stoletju, ko so se v večini Evrope dogajale revolucije in boji za osamosvojitev ter narodno enotnost. Tudi v Sloveniji je ta čas zaznamoval pomemben preobrat v zgodovini, ki je pripeljal do ustanovitve zedinjene Slovenije.
  • Period: to

    Bachov absolutizem

    Bachov absolutizem se nanaša na politično doktrino, ki jo je zagovarjal nemški politik in državnik Johann Sebastian Bach v 18. stoletju. Gre za obliko absolutne monarhije, kjer ima vladar popolno oblast in je neomejen z nobenimi ustavnimi omejitvami ali omejitvami parlamenta.
  • Period: to

    Druga industrijska revolucija

    Druga industrijska revolucija je bila obdobje hitrega tehnološkega napredka, ki je v svetovni zgodovini trajalo od konca 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne. V tem obdobju so se pojavile številne pomembne iznajdbe, kot so električna energija, notranje izgorevalni motor, telegraf, telefon in radio. Ta revolucija je imela pomemben vpliv tudi na slovensko gospodarstvo in družbo.
  • Nastanek kraljevine Italije

    Nastanek kraljevine Italije
    Nastanek kraljevine Italije je bil proces, ki se je začel v drugi polovici 19. stoletja in se končal leta 1861, ko je bila ustanovljena Kraljevina Italija. Ta proces je pripeljal do združitve večine italijanskih dežel in držav v enotno politično tvorbo pod vodstvom kralja Viktorja Emanuela II.
  • Period: to

    Ameriška državljanska vojna

    Ameriška državljanska vojna je bila ena izmed najpomembnejših vojn v zgodovini Združenih držav Amerike. Potekala je med letoma 1861 in 1865 med Severnimi in Južnimi državami ZDA. Vojna se je začela zaradi različnih stališč glede suženjstva in pravic držav v federaciji.
  • Nastanek Avstro-ogrske

    Nastanek Avstro-ogrske
    Avstro-Ogrska monarhija, tudi znana kot Avstrijsko-ogrski imperij, je bila država, ki je obstajala med letoma 1867 in 1918. Njen nastanek je bil posledica zgodovinskih dogodkov v Evropi, ki so vplivali na avstrijsko cesarstvo in privedli do vzpostavitve dvojne monarhije.
  • Nastanek nemskega cesarstva

    Nastanek nemskega cesarstva
    Nastanek nemškega cesarstva je zgodovinski dogodek, ki se je zgodil v 19. stoletju in je prinesel velike spremembe v političnem in družbenem življenju v Nemčiji ter v Evropi. Ta proces se je začel v drugi polovici 19. stoletja, ko so se nemške države združevale v enotno cesarstvo.
  • Period: to

    Sodobnost

    Sodobnost je obdobje v zgodovini, ki zajema čas od konca 18. stoletja do danes. To obdobje je zaznamovano s številnimi zgodovinskimi dogodki in družbenimi spremembami, ki so imele velik vpliv na razvoj sveta.