-
Prva angleška kolonija
Leta 1607 je bila ustanovljena prva angleška kolonija z imenom Virginija, njena prva naselbina pa se je imenovala Jamestown. Ustanovitelj kolonije je bila družba Virginia Company, vendar je bila leta 1624 prenesena pod kraljevo oblast. Na začetku so bile glavne ovire predvsem lakota, suša, slabo zatočišče, bolezni in sovražnost domorodcev. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Absolutizem je oblika vladavine, pri kateri ima vladar popolno in neomejeno oblast. V Evropi je obdobje absolutizma trajalo med 16. in 17. stoletjem. Simbol dobe absolutizma v Evropi pa je bila Francija pod oblastjo Ludvika XIV. (1638 - 1715) znanega tudi pod imenom Sončni kralj. Njegova razkošna palača se je nahajala v Versaillesu. Kralj je poskušal odpraviti ostanke fevdalizma in v njegovem času je Francija postala vodilna evropska sila. Njegovo obdobje vladavine je najdaljše v zgodovini. -
Charles de Secondat
Charles-Louis de Secondat Montesquieu (1689 - 1755) je bil francoski filozof, pravnik, politik, pisatelj. Bil je izjemno pomemben na družbenem in političnem področju, najbolj znan pa je po ideji delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno. Takšna delitev oblasti naj bi zagotavljala ravnotežje moči in je danes implementirana v večini zahodnih demokracij. -
Utrechtski mir
Utrechtski mir je bil niz mirovnih pogodb, podpisanih v nizozemskem mestu Utrechth med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Portugalsko, Savojo, Nizozemsko... Ti sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji in obdržali ravnovesje sil v Evropi. Španski prestol je obdržal Filip V. (vnuk Ludvika XIV.), v zameno za trajno odpoved francoskemu prestolu. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija (1717 - 1780) je bila habsburška vladarica in razsvetljena absolutistka od leta 1740 do smrti, leta 1780. Bila je edina ženska vladarica habsburških dežel, prav tako je s kronanjem moža postala cesarica Svetega rimskega cesarstva. Uvedla je številne reforme, ki so okrepile gospodarstvo in vojsko. Svojega najstarejšega sina Jožefa II. je priznala za sovladarja in cesarja, vendar z omejeno močjo. https://youtu.be/w9BS7Imow4o -
Period: to
Žiga Zois
Baron Žiga Zois je bil slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, razgledan naravoslovec z obširnim znanjem jezikov, mineralog, geolog, zoolog, botanik, poleg vsega tega pa je bil pomemben preroditelj in mecen slovenske kulture. Ustanovil je Zoisov krožek, kjer so se zbirali mnogi slovenski razsvetljenci. Zois je bil njihov mecen, materialno jih je podpiral, usmerjal in spodbujal. -
Period: to
Ludvik XVI.
Ludvik XIV. (1754 - 1793) je bil zadnji francoski kralj pred padcem monarhije med francosko revolucijo. Poročen je bil s hčerko Marije Terezije, Marijo Antoaneto. Poskušal je reformirati francosko vlado v skladu z idejami razsvetljenstva. Poskušal je odpraviti tlako in smrtno kazen. Plemstvo mu je nasprotovalo, prav tako pa je bil v obdobju slabe letine deležen uporov, med drugim napad na Bastilijo. Priznal je zakonodajno oblast državne skupščine .Obsojen veleizdaje je bil usmrčen z giljotino. -
Konec sedemletne vojne
Sedemletna vojna ( 1756–1763) je bil globalni spopad , ki je vključeval večino evropskih velesil. Skupaj s Španijo, se je Francija borila proti Veliki Britaniji, medtem ko je britanska zaveznica Prusija želela ozemeljsko širitev v Evropi in utrjevanje svoje moči. Vojna je bila uspešna za Veliko Britanijo, ki je pridobila večji del Nove Francije v Severni Ameriki, špansko Florido... Vojna ni preoblikovala samo evropskega političnega reda, temveč je vplivala tudi na dogodke po vsem svetu. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte (1769 – 1821), rojen na Korziki, je bil francoski vojaški poveljnik in politični voditelj, ki je postal pomemben med francosko revolucijo in revolucionarnimi vojnami . Bil je vodja Francoske republike kot prvi konzul in nato francoski cesar. Sprožil je številne liberalne reforme, ki so se obdržale v družbi, in velja za enega največjih vojaških poveljnikov v zgodovini. Kot zanimivost je med napoleonskimi vojnami umrlo med 3 do 6 milijonov vojakov in civilistov. -
Bostonski pokol
Leta 1770 je britanska vojska v Bostonskem pokolu ubila pet in ranila šest Američanov, ki so na britanske enote metali kamenje in kepe snega. Med ubitimi je bil tudi deček, kar so izkoristili in s propagando še bolj obrnili lokalno prebivalstvo v tedanji koloniji Nova Anglija proti britanskim oblastem. Dogodek je bil eden izmed povodov za ameriško osamosvojitveno vojno, ki se je začela pet let kasneje. -
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je bil bojkot Bostončanov proti davku na čaj. Leta 1773 so v Indijance preoblečeni prebivalci mesta zasedli tri angleške ladje in zmetali v morje 342 zabojev čaja, ker Bostončani niso hoteli plačati carine. Pobiralce davkov so premazali s katranom in povaljali v perju ter prisilili, da so pili čaj. Angleški kralj je ukazal zapreti bostonsko pristanišče do povrnitve nastale škode s strani kolonistov, a je, ker kolonisti tega niso storili, proti Novi Angliji poslal vojne ladje. -
Period: to
Klemens von Metternich
Klemens von Metternich (1773 – 1859), je bil konservativni avstrijski državnik in diplomat. V obdobju vladavine cesarja Ferdinanda I. je bil ena najpomembnejših političnih osebnosti v Avstriji. Sprva je bil notranji minister, kasneje pa kancler. Za njegovo politiko je značilno geslo ˝Ničesar spreminjati.˝ Njegova vladavina je čas vsesplošne represije, katere glavno orožje sta bila cenzura in policija z ovaduhi. Leta 1848 je moral odstopiti zaradi začetka liberalnih revolucij. -
Prvi celinski kongres
Prvi celinski kongres je bil sestanek delegatov iz 12 od 13 britanskih kolonij (ki so postale Združene države), potem ko je britanska mornarica uvedla blokado bostonskega pristanišča in je parlament kot odgovor na bostonsko čajanko decembra 1773 sprejel kazni. Delegati so v znak protesta sprejeli odločitev o gospodarskem bojkotu in kralju poslali peticijo, da bi izrazili svoje nestrinjanje. -
Drugi celinski kongres
Drugi celinski kongres v Filadelfiji, je bil srečanje delegatov iz trinajstih kolonij , ki so se združile v podporo oboroženim spopadom, pozneje znanim kot ameriška vojna za neodvisnost. Kongres je ustanovil novo državo, ki jo je najprej poimenoval Združene kolonije, leta 1776 pa preimenoval v Združene države Amerike. Prekinili so stike z matično državo, zahtevali odcepitev od nje in sprejeli odločitev o ustanovitvi celinske vojske. -
Deklaracija o neodvisnosti
Na tretjem kongresu leta 1775 so sprejeli znamenito Deklaracijo o neodvisnosti. To je izjava, ki jo je v Filadelfiji podpisalo 13 nekdanjih britanskih kolonij v Novem svetu, s katero so razglasili svojo neodvisnost in pojasnili razloge zanjo. Deklaracija je poudarjala pravico do revolucije, načelo, da je pravica in dolžnost vsakega naroda, da spremeni ali odstrani tiransko oblast. Od takrat naprej so uporabljali poimenovanje Združene države Amerike. Ta dan v ZDA praznujejo kot dan neodvisnosti . -
Period: to
Samostojno vladanje Jožefa II.
Jožef II. (1741 - 1790) je bil cesar Svetega rimskega cesarstva od leta 1765 in od smrti matere Marije Terezije leta 1780, edini vladar habsburških dežel. Bil je zagovornik razsvetljenega absolutizma. Nadaljeval je delo Marije Terezije, vendar ni uspel v celoti uresničiti svojih načrtov. Bil je podpornik umetnosti. Umrl je brez otrok, nasledil ga je mlajši brat Leopold II. -
Ustava ZDA
Ustava Združenih držav Amerike je najvišji zakon Združenih držav Amerike. Sprejet je bil na ustavni konvenciji v Filadelfiji. Prvotno je obsegala sedem členov, odkar je ustava začela veljati leta 1789, pa je bila spremenjena 27-krat. Po nekaterih virih je najstarejša veljavna pisana ustava na svetu. Dokument ima skupno 4.543 besed. Ročno spisana originalna različica je shranjena v nacionalnem arhivu v Washingtonu D.C. -
Period: to
1. del Francoske revolucije
Po neuspelih poskusih obdavčitve prvega in drugega stanu je bil v Franciji leta 1789 razglašen državni bankrot, Ludvik XVI. pa je, da bi z davki pridobil nova finančna sredstva, prvič po 175 letih sklical državne stanove. Zasedanje državnih stanov je potekalo v Versaillesu. Zaradi nestrinjanja je kralj tretjemu stanu onemogočil zbiranje v Versaillesu, zato so se sestali v teniški dvorani. Oklicali so narodno skupščino, ki se je nekaj dni kasneje preimenovala v ustavodajno skupščino. -
Napad na Bastiljo
V Parizu v Franciji se je 14. julija 1789 zgodil napad na Bastiljo, ko so revolucionarni uporniki vdrli in prevzeli nadzor nad srednjeveško orožarno , trdnjavo in političnim zaporom, znanim kot Bastilja. Takrat je ta predstavljala kraljevo oblast v središču Pariza. V času napada je bilo v zaporu le sedem zapornikov, vendar so ga revolucionarji videli kot simbol zlorabe oblasti s strani monarhije, njen padec je bil žarišče francoske revolucije. https://youtu.be/8L6IQcqwkek -
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Francoska nacionalna ustavodajna skupščina je 27. avgusta 1789 sprejela dokument o človekovih državljanskih pravicah, imenovan Deklaracija o pravicah človeka in državljana. Ta je imela 17 členov in je predstavljala uvod v ustavo. V njej so zapisali glavne ideje razsvetljencev, ki jih je ponazarjal slogan francoske revolucije: svoboda, bratstvo, enakost. Postala je osnova za enakopravnost in svobodo. https://youtu.be/dtZVyhonjn8 -
Beg kralja in sprejetje ustave
Leta 1791 je kralj, ki je izgubil večino nadzora nad državo, je skušal pobegniti na Avstrijsko Nizozemsko, vendar so ga na meji prepoznali in namenili nazaj v Pariz. Kralju so odvzeli pristojnosti in sprejeli ustavo. Oblikovana je bila ustavna monarhija. S sprejetjem ustave je ustavodajna skupščina dobila novo vlogo in se preimenovala v zakonodajno skupščino. To je prineslo velike spremembe v politično in družbeno življenje. -
Francoska ustava
Francoska ustava iz leta 1791, je bila prva pisna ustava v Franciji, nastala po razpadu absolutne monarhije. Ena temeljnih zapovedi francoske revolucije je bila sprejetje ustavnosti in vzpostavitev ljudske suverenosti S tem je Francija postala ustavna monarhija. Z ustavo je bila uzakonjena deklaracija, podržavljena cerkvena posest, uvedena civilna poroka, cerkvi odvzeti privilegiji, sprejet enoten merski sistem, odpravljene carine, davki določeni glede na premoženje. -
2. faza francoske revolucije
Habsburška monarhija je sklenila zavezništvo s Prusijo. Oblikovala se je koalicija proti Franciji. Ta se je zaradi podpisa skupne izjave o zavezništvu počutila ogroženo, zato je napovedala vojno obema državama. Začele so se koalicijske vojne, ki so trajale 23 let. Avgusta 1792 je avstrijsko-pruska vojska že vdrla na francoska tla, vendar jo je prostovoljnim četam uspelo zadržati. Kralj je bil odstavljen in obsojen na smrt. Razglašen je bil konec ustavne monarhije in razglašena republika. -
Period: to
Francoske vojne
Francoska revolucionarna vojna in Napoleonova vojna, imenovana tudi Velika francoska vojna je bila serija spopadov med Francozi in več evropskimi monarhijami med letoma 1792 in 1815. Te vojne vključujejo francoske revolucionarne vojne proti novi republiki in Napoleonske vojne proti konzulu in poznejšemu cesarju Napoleonu Bonapartu. Skupaj je bilo sedem koalicijskih vojn, vodile so jih različne vojaške zveze velikih evropskih sil, znane kot koalicije proti Franciji. https://youtu.be/zqllxbPWKNI -
Francoska republika
Novo izvoljeni zakonodajni organ, narodni konvent, je 21. septembra 1792 med francosko revolucijo sklical konvencijo, odpravil ustavno monarhijo in razglasil Francijo za republiko. Nato so kralja obsodili na smrt. Republika je trajala do razglasitve imperija leta 1804 pod Napoléonom Bonapartejem, čeprav se je oblika vlade večkrat spremenila. -
Period: to
3. faza francoske revolucije
Francija se je po razglasitvi republike soočala s hudim splošnim pomanjkanjem. Vrstili so se številni upori, povečala pa se je tudi zunanja nevarnost. Ustanovljen je bil odbor za občo blaginjo, ki je bil izvršilni organ konventa. Njegovo vodenje je sčasoma prevzel jakobinec Maximilien Robespierre, katerega glavno orodje je bilo ustrahovanje. Začela se je jakobinska diktatura in teror. Zaradi nenehnega nasilja je bil na termidorjanski seji izdan sklep o Robespierrovi aretaciji. -
Period: to
4. faza francoske revolucije
Končalo se je obdobje diktature in vodenje države je prevzela meščanska večina. Konvent je sprejel novo ustavo, izvršno oblast je dobil petčlanski direktorij s petletnim mandatom, zakonodajno pa sta si razdelila svet petstotih (spodnji dom) in svet starih (zgornji dom). Volilno pravico je imel vsak moški državljan, ki je plačeval davke in bil star nad 21 let. Vrstile so se mnoge vstaje in poskus državnega udara, ki ga je zatrl Napoleon Bonaparte. V zahvalo je bil imenovan za poveljnika armade. -
Bitka pri Abukirju
Napoleon Bonaparte se je v kratkem času se je povzpel v francoski vojski od čina topniškega stotnika do vojaškega poveljnika in bil s komaj 24 leti imenovan za generala francoske vojske. Po uspehih v severni Italiji se je leta 1798 odpravil v Egipt, kjer je želel oslabiti vpliv Velike Britanije v Sredozemlju in si še povečati ugled. Po zmagi pri piramidah in vkorakanju v Kairo ga je v bitki pri Abukirju premagal angleški admiral Nelson, ki mu je uničil ladjevje in pretrgal oskrbovalne poti. -
Napoleonov državni udar
Napoleon se je vrnil v Francijo in izvedel državni udar, s katerim je zrušil direktorij. To je zaključilo obdobje revolucije v korist meščanstva. Vzpostavljen je bil konzulat, Napoleon pa imenovan za prvega med tremi konzuli. Sprejeta je bila nova ustava, ki je uvedla splošno volilno pravico in prvemu konzulu dala široka pooblastila. Na ta račun je Napoleon postal dosmrtni konzul in dobil možnost kronanja. S papežem je podpisal konkordat, s katerim si je zagotovil prisotnost papeža na kronanju. -
Napoleonovo kronanje
Cerkev je priznala uradniški položaj duhovščine, v zameno pa je Napoleon Cerkvi dovolil delovati. Leta 1804 se je Napoleon v stolnici Notre-Dame okronal za cesarja Francozov, svojo ženo Jožefino pa za cesarico. Za lažje vodenje države je leta 1804 izdal Civilni zakonik, ki je uzakonil pomembne pridobitve francoske revolucije, kot so enakost pred zakonom, svoboda posameznika, svoboda lastnine, ločitev Cerkve od države, odprava fevdalne družbe, svoboda vesti… -
Zasedanje Dunaja in poraz pri Trafalgarju
Po zasedbi cesarskega prestola se je Napoleon usmeril v izgradnjo imperija in nadaljeval je z osvajanji. Leta 1805 je napadel Avstrijsko cesarstvo, zasedel Dunaj in pri Austerlitzu premagal avstrijsko-rusko vojsko. Ta bitka je znana tudi pod imenom bitka treh cesarjev. Cesar Franc II. se je odrekel nazivu svetega rimskega cesarja in prevzel naslov avstrijskega cesarja kot Franc I. Istega leta pa je bil prav tako poražen s strani Velike Britanije v bitki pri Trafalgarju. -
Bitka proti Kraljevini Prusiji, celinska zapora in razpust Svetega rimskega cesarstva
Leta 1806 je Napoleon premagal prusko vojsko v bitki pri Jeni in vkorakal v Berlin. Po zmagi pri Austerlitzu je razpustil Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti in oblikovana je bila tako imenovana Renska zveza. Po porazu pri Trafalgarju leta 1805 pa je spoznal, da zasedba Velike Britanije ne bo možna, zato je leta 1806 razglasil še celinsko zaporo z namenom onemogočiti trgovanje z Veliko Britanijo. -
Bitka proti Kraljevini Španiji
Leta 1808 je Napoleon v polotoški vojni po zasedbi Portugalske zavzel še Španijo. Vojna se je začela, ko sta francoska in španska vojska leta 1807 s tranzitom skozi Španijo vdrli in zasedli Portugalsko, zaostrila pa se je leta 1808, ko je Napoleonova Francija zasedla Španijo, ki je bila njena zaveznica. Napoleon je na španski prestol postavil njegovega brata Josepha Bonaparteja in razglasil Bayonnsko ustavo. Večina Špancev je zavrnila francosko vladavino in se borila, da bi jih izgnala. -
Period: to
Ilirske province
Po porazu Avstrije v vojni z Napoleonom je vilo 14. oktobra 1809 sklenjeno premirje v Schönbrunu, kjer je bil sedež Marije Terezije. Ob podpisu tega miru je Napoleon s posebnim odlokom ustanovil Ilirske province, ki so obsegale Tirolsko, zahodno Koroško, Kranjsko, Hrvaško južno od Save, Istro, del Dalmacije, Bokekotorske in Dubrovniške republike. Ustanovil jih je iz gospodarskega in vojaškega razloga, saj je tako lažje izvajal celinsko blokado in Avstrijo odrezal od morja. -
Vojna proti Rusiji
Leta 1812 se je zaradi neupoštevanja celinske zapore in prepričanja, da ima dovolj močno vojsko, Napoleon odločil napasti in osvojiti Rusijo. Proti njej se je podal z veliko armado, ki jo je sestavljalo okoli 600.000 mož. Na poti je imel veliko težav z oskrbo vojske, ruska vojska pa se je odločila za taktiko požiganja vasi. Ko je Napoleonova vojska prispela v gorečo Moskvo, Napoleonu zaradi pomanjkanja hrane ni preostalo drugega, kot da se je umaknil. https://youtu.be/FPN1gx4z_Hw -
Bitka pri Leipzigu in razpust Renske zveze
Bitka pri Leipzigu znana tudi kot Bitka narodov, je potekala od 16. do 19. oktobra 1813 pri Leipzigu na Saškem. V vojni so koalicijske vojske Avstrije , Prusije , Švedske in Rusije odločilno premagale Napoleona. V francoski vojski so bile tudi poljske in italijanske čete ter Nemci iz Renske zveze. Ta bitka velja za največjo bitko v Evropi pred prvo svetovno vojno. Napoleon je bil ponovno poražen in prisiljen vrniti se v Francijo. Po bitki je bila razpuščena Renska zveza. -
Period: to
Ilirsko kraljestvo
V letih Napoleona je bilo slovensko ozemlje del francoskih ilirskih provinc in tako deležno številnih koristi francoske revolucije. Leta 1813 so bili Francozi izgnani in habsburška oblast je bila obnovljena. V tem času se je oblikovalo Ilirsko kraljestvo, ki je bilo v letih od 1816 do 1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva. Nastala je iz Napoleonovih Ilirskih provinc, ko so bile na dunajskem kongresu dodeljene Avstriji. -
Napoleonov izgon na Elbo
Države koalicije so vkorakale v Pariz, Napoleonove zlomljene sile so obupale in Napoleon je ponudil odstop v korist svojega sina. Ker pa je bila ta ponudba zavrnjena se je odrekel prestolu in bil v skladu s pogodbo iz Fontainebleauja izgnan na sredozemski otok Elba. Iz otoka je leta 1815 pobegnil in se vrnil v Pariz, kjer si je za obdobje stotih dni povrnil naslov cesarja. To obdobje se je končalo s porazom pri Waterlooju. https://youtu.be/-N42Sx7DDMM -
Dunajski kongres
Leta 1814 so se države zmagovalke nad Napoleonom zbrale na Dunaju, ki je za več kot pol leta postal politično in kulturno središče Evrope. Na njem so se zbrali najvišji predstavniki držav koalicije. Na dunajskem kongresu so vodilne sile koalicije proti Napoleonu na novo uredile Evropo, pri čemer so upoštevali sledeče cilje: obnoviti stari red z zatrtjem revolucionarnih vrenj, zagotoviti legitimnost starih vladarskih rodbin – restavracija oblasti, vzpostaviti ravnotežje moči. -
Bitka pri Waterlooju
Bitka pri Waterlooju je potekala 18. junija 1815, blizu Waterlooja. Francosko vojsko pod poveljstvom Napoleona sta premagali dve vojski Sedme koalicije. Ena od teh je bila koalicija pod britanskim vodstvom, drugi del pa pod pruskim. Poraz pri Waterlooju je končal Napoleonovo vladavino francoskega cesarja in zaznamoval konec njegove stodnevne vrnitve iz izgnanstva. S tem se je končalo Prvo francosko cesarstvo in postavil mejnik med več evropskimi vojnami in desetletji relativnega miru. -
Izgon Napoleona na Sveto Heleno
Po porazu pri Waterlooju je bil Napoleon izgnan na otok z imenom Sveta Helena, ki se nahaja skoraj 2000 km od najbližjega kopnega. Med Napoleonovim časom na otoku je bil sir Hudson Lowe imenovan za guvernerja Svete Helene, njegova glavna naloga pa je bila zagotoviti, da ne pobegne ter zagotoviti oskrbo Napoleona in njegovega spremstva. Okoliščine Napoleonove smrti ostajajo sporne. Še vedno se ugiba, ali je bil zastrupljen ali pa je preprosto umrl od starosti. https://youtu.be/Onae_2fHBmU -
Period: to
Metternichov absolutizem
Obdobje v Avstriji od leta 1815 do konca Dunajskega kongresa leta 1848 imenujemo Metternichov absolutizem. V tem času je bil na oblasti cesar Ferdinand I., ki ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu. Ta je bil odločen nasprotnik razvoja ustavnosti in parlamentarizma. Njegova vladavina je čas vsesplošne represije, katere glavno orožje sta bila cenzura in policija z ovaduhi. To obdobje se je končalo z izbruhom marčne revolucije. -
Ljubljanski kongres
Za zagotovitev trajnega miru in po načelih krščanstva so na pobudo vladarjev Rusije, Avstrijskega cesarstva in Prusije oblikovali politično in vojaško zvezo, imenovano Sveta aliansa. Predstavniki so se zbirali na kongresih. Leta 1821 je bil organiziran celo v Ljubljani. Ljubljanski kongres je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Kongresa so se udeležili ruski car, prvi minister in državni tajnik, avstrijski cesar, neapeljski kralj in modenski vladar, poleg teh pa še okoli 500 ministrov.