-
Period: 200,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojave človečnjakov (avstralopitek) do pojavauveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine
Prazgodovina -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve civilizacije so nastajale ob rekah. Ob reki Nil je nastala Mezopotamska civilizacija. Ob reki Ind je nastala Indijska civilizacija. Ob modri in rumeni reki pa Kitajska. Prve civilizacije so nastajale ob rekah, zato ker jim je življenje v območju rek omogočalo dolgoročno življenje. Te civilizacije so uporabljale metodo namakalnega poljedelstva. -
Period: 3500 BCE to 476
Stari vek
Stari vek je bilo obdobje v katerem so nastale prve države(Egipt, Stari Rim). Razvitje trgovine in obrti. Razvile so se tudi prve pisave, denar, šole. V temu obdobju je nastalo tudi nekaj presenetljivih arhitekturnih dosežkov iz strani Rimljanov in Grkov njihove civilizacije so bile zelo napredne za tisti čas in so postavile razen standarde tudi v naši moderni civilizaciji. Obdobje traja do padca Rimskega cesarstva. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska Doba
Predhomersko dobo sta zaznamovali dve civilizaciji in sicer Mikenska civilizacija ter Minojska civilizacija. Mikenska so bili prva dokaj napredna civilizacija v Grčiji, bili so umetniki, razvijali so inženirstvo. Minojska civilizacija je bila na otoku Kreta. Bili so večinoma vojaška družba ter trgovci. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Polis je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Polisi so se začeli formirati takrat, ko so se ljudi Grške skupnosti, ki so jih združevale iste navade, verjetja, vera začeli združevati v majhne skupnosti te skupnosti so hitro zrasle v to kar dandanes poznamo kot polisi.
Grški Polisi -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje Grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do Grške zmage nad Perzijo pr. n. št. Za to dobo je bila značilna Grška kolonizacija, ki je Grško kulturo razširila po vsem svetu. To obdobje je sledilo Grškemu temnemu veku. V temu obdobju so nastale Polis majhne mestne države, ki so v Grčiji postale prevladujoča oblika države. V temu obdobju sta bili tudi zapisani Ilijada ter Odiseja še do tega dneva zelo popularna in prizana dela. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Ustanovite Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah. To zgodbo so Rimljani ohranjali zelo dolgo v smislu mitov in legend. Zgodba govori o dveh bratih, ki jih je dojila in vzgojila volkulja. Romul ubije svojega brata, ter začne mesto Rim. Prepirala sta se, ker sta imela različne vizije za lokacijo mesta Rim. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
To je bila oblika države v starem Rimu, ki je traja od leta 509 pr. n. št. do leta 27 pr. n. št. V temu času se je uporabljala oblika Republike. Republika je oblika vladanja, pri kateri odloča tudi ljudstvo in ni zgolj totalitarično vodenje temveč vodenje pri katerem ima glas tudi ljudstvo -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična doba je obdobje v grški zgodovini, ki traja od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra velikega. To obdobje sledi Arhaični dobi. Na začetku klasične dobe je bila zlata doba Aten, ki so z pomorsko silo bile vodilna Grška sila. V temu obdobju sta bila dejavna grška filozofa Platon in Aristotel. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško Perzijske vojne
Grško-Perzijske vojne so bile vojne, ki so potekale med grškimi polisi ter Perzijo. Glavni vzroki za povzročitev teh vojn so bila perzijska osvajalna prizadevanje in tudi, ker grški polisi niso plačevali davkov. Grčija in Perzija sta se pozneje spopadli za Sredozemsko, kot gospodarsko področje. Ena od zelo popularnih bitk, ki se je zgodila med tem obdobjem je bila bitka na Maratonskem polju, saj pove zgodbo o vojaku, ki je tekel nazaj domov oznanil zmago Grkov in se zgrudil mrtev na tla. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander Veliki je eden on zgodovinski najslavnejših antičnih vojskovodij. Odgovoren je za razvoj Grške kulture po tedaj znanem svetu. Aleksander nasledi svojega mrtvega očeta, ki je bil ubit. Aleksander še je šolal pri Aristotlu. Hotel je izpolniti željo svojega očeta, ki je bila premagati Perzijo. To je Filip II. sam poskusil vendar mu je smrt preprečila dokončati. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To doseže vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr. n. št. z Rimsko zmago na Peloponezu, ki povzroči uničenje Korinta in začne obdobje Rimske Grčije. V helenističnem obdobju je pomen Grčije v grško govorečem svetu močno upadel. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punske vojne so bile 3 vojne, ki so se dogajale med rimsko republiko in kartaginskim imperijem. Glavni razlog za začetek vojn je bila prevlada v Sredozemskem morju. Prva punska vojna je bila začeta, ko je Rim poslal vojsko na Sicilijo, ki je takrat bila v kartaginski lasti. Rimljani so osvojili Sicilijo. Druga punska vojna se je začela, ko je Kartagina skušala obnoviti svojo moč in vpliv v Sredozemlju. Tretja punska vojna se je začela, ko je rim poskusil uničiti Kartagino. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo. Rimska doba grške zgodovine se je začela pri porazu pri bitki pri Korintu. Rimsko obdobje grške zgodovine se je nadaljevalo s cesarjem Konstantinom Velikim in sprejetjem Bizanca za glavno mesto rimskega cesarstva; leta 330 se je mesto preimenovalo v Konstantinopel. Pozneje je bilo Bizantinsko cesarstvo na splošno grško govoreča država. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gal Julij Cezar je bil rimski general, politik in pisatelj. Igra glavno vlogo v zgodovini Rimske republike. Rojen je bil v patricijski družini v Rimu. Cezar se je zelo mlad pridružil vojski ko je bil star samo 20 v vojski je zelo hitro napredoval, saj se je zelo izkazal. Cezarjeva politična kariera je bila zelo uspešna. Dobil je največji verski položaj v Rimu. Izvoljen je bil za konzula. Cezar je postal zelo politično moče zaradi tega pride tudi do državljanske vojne. Bil je ubit. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
Gaj Oktavijan Avgust
Gaj Oktavijan Avgust tudi znan kot Avgust je bil prvi rimski cesar. Zaznamovan je bil kot eden od največjih rimskih voditeljev, njegova vladavina je bila ključna pri oblikovanju rimskega imperija. Ustanovil je drugi triumvirat, ki je prevzel oblast v Rimu nato pa se je spopadel z Markom Antonijem za oblast nad Rimom in po zmagi v bitki pri Akciju leta 31 pr. n. št. postane cesar. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo se začne leta 27 pr. n. št., ko Gaj Oktavijan prevzeme oblast v državi po državljanski vojni. Oktavijan je bil sin Julija Cezarja. Cesarstvo je zaznamovano po svoji vojaški moči in velikih osvojitvah, kot so osvojitev Britanije, Egipt, Španija in Grčija. Bilo je razdeljene na province, ki so jih vladali guvernerji -
1 CE
Začetek Krščanstva
Krščanstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa
Pripadniki krščanstva se imenujejo Kristjani in verujejo, da je Jezus Kristus umrl za njihove grehe. Krščanstvo se je začelo z Rojstvom Jezusa Kristusa in se razširila preko njegovih apostolov, ki so širili religijo in napisali številne knjige.
O krščanstvu -
324
Rimski Imperij se razdeli na Z in V del
Rimsko cesarstvo je bilo nekoč najmočnejše cesarstvo, se je v 4. stoletju razdelilo na 2 dela Vzhodni in Zahodni del. Razdelitev je bila posledica dolgotrajnih političnih in ekonomski težav te so oslabele rimsko moč in stabilnost. Glavno mesto Zahodnega dela je bil Rim. Glavno mesto Vzhodnega dela je bil Konstantinopel. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinska država nastane z delitvijo Rimskega imperija na zahodno in vzhodno Rimsko cesarstvo leta 395. Glavno mesto se imenuje Konstantinopel. Leta 1453 po težkemu osvajanju turški sultan Mehmed II. zavzame Konstantinopel ter tam preseli svoj dvor. Zahodno Rimsko cesarstvo je dokončno propadlo vendar se je država ohranila približno 1000 let dlje, kot nekdanja zahodna polovica cesarstva Kot uradni jezik se je v Bizantinskemu cesarstvu uvedla Grščina, ki popolno zamenja Latinščino. -
380
Krščanstvo postane državne vera v Rimskem cesarstvu.
V 4. stoletju se je Krščanstvo začelo uveljavljati v rimskem cesarstvu. Konstantin veliki, rimski cesar, je v letu 312 sprejel Krščanstvo kot svojo religijo. Njegovo spreobrnjenje se je zgodilo po viziji, ki jo je imel pred bitko s Maksencijem. Konstantin naj bi videl križ na nebu in slišal besede "V tem znamenju zmagaj". -
476
Propad zahodnega dela cesarstva
Propad zahodnega dela rimskega cesarstva je bil dolgotrajen proces, ki je imel veliko različnih vzrokov. Propad zahodnega Rimskega cesarstva so zaznamovale vojne, gospodarske države ter politični nemiri. Eden on največjih razlogov za propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je bila politična nestabilnost. V obdobju padca je država doživljala razne notranje konflikte in boje za oblast. Propad je imel daljnosežne posledice. Nekateri zgodovinarji menijo, da je to bil začetek srednjega veka. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Je zgodovinsko obdobje, ki se je pričelo leta 476 z razpadom Zahodnega rimskega cesarstva (konec starega veka) in se končalo leta 1492 z odkritjem Amerike. Srednji vek naj bi se končal z padcem Konstantinopla. V temu zgodovinskemu obdobju opazimo naseljevanje ljudstev: Germanov in Slovanov. To obdobje tudi zaznamuje "Črna smrt" smrtonosna bolezen za tiste čase, ki je vzela življenje mnogim ljudem tistega časa, saj se je niso znali obraniti.
Srednji vek -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Justinijan I. je vladal od leta 527 do 565 bil je eden izmed najpomembnejših vladarjev Rimskega cesarstva. Njegova vladavina je bil zaznamovana z različnimi osvajanji, gradbenimi projekti ter reformami zakonodaje. -
622
Začetek Islama
Vera islam se je pojavila v 7. stoletju na Arabskem polotoku. Ustanovil jo je prerok Mohamed, ki je bil rojen v Meki okoli leta 570. Mohamed njegova božanska razodetja, ki jih je prejel zapisal v islamsko sveto knjigo Koran. Mohamed je začel širiti svojo vero, ki je temeljila na bogu Alahu, ki naj bi ustvari svet in vse žive stvari. Mohamed je začel poučevati ljudi o veri in je dobil veliko privržencev. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je bila zgodovinska slovenska kneževina, ki je obstajala med 7. in 9. stoletjem. Nahajala se je na območju današnje Slovenije in severne Hrvaške ter se raztezala od Alp do reke Save. Kneževina Karantanija je bila ustanovljena v 7. stoletju, ko so se slovanske skupnosti združile pod vodstvom kneza Karanta, po katerem je tudi dobila ime. Karantanija je bila v začetku odvisna od bavarskega vojvodstva, a je kasneje postala neodvisna država. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je zgodovinski proces, ki se je odvijal v Španiji v obdobju od 8. do 15. stoletja. Proces se je začel, ko so muslimanski Moorski osvajalci po letu 711 zavzeli večji del Iberskega polotoka, in se končal, ko je Ferdinand Aragonski leta 1492 zavzel Grenado, s čimer je bila dokončno dokončana moorska prisotnost na Iberskem polotoku. -
800
Kronanje Karla velikega za Rimskega cesarja
Kronanje Karla velikega za Rimskega cesarja je bil velik dogodek v zgodovini zahodne Evrope. Karlova krona je pomenila obnovo Rimskega cesarstva po več kot 300 letih njegovega padca. V središču pozornosti je bila tudi verska dimenzija kronanja, saj je bil Karl velik Katoliški Kristjan. Z njegovim kronanjem je bil vzpostavljen tesen odnos med cerkvijo in državo. -
1054
Velika shizma
Velika shizma je bila razdvoj v krščanski cerkvi. Do razdvoja je prišlo zaradi številnih nesoglasij med Vzhodom in Zahodom, med katerimi je bil najpomembnejši spor o avtoriteti rimskega papeža. Vzhodno krščanstvo, ki je imelo sedež v Konstantinoplu, ni priznavalo primata papeža in so se borili za svojo neodvisnost. Na drugi strani je zahodna cerkev, ki je imela sedež v Rimu, papeža priznavala kot najvišjega avtoriteto v krščanstvu. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile serija oboroženih spopadov, ki so potekali med 11. in 13. stoletjem. Te vojne so bile organizirane z namenom, da se krščanstvo širi v Sveti deželi in da se zaščitijo krščanski romarji, ki so prihajali na to območje. Križarske vojne so imele pomembne posledice za Evropo, Bližnji vzhod in krščanstvo kot celoto. Križarske vojne so bile organizirane s strani katoliške cerkve in zahodnoevropskih držav, predvsem Francije, Nemčije in Anglije. -
Period: 1300 to
Humanizem in Renesansa
Humanizem in renesansa sta bila dva izjemno pomembna gibanja v zgodovini, ki sta imela velik vpliv na razvoj umetnosti, kulture, znanosti in filozofije. Oba gibanja sta se pojavila v Evropi v 14. in 15. stoletju in sta označevala prehod iz srednjega veka v moderni svet. Humanizem se je osredotočil na ponovno ubojenje antične rimske in grške filozofije. Renesansa pa je bila kulturno gibanje, ki se je osredotočalo na razvoj umetnosti, znanosti in kulture. V renesansi je bil človek izpred vsega. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celjski grofje so bili ena najvplivnejših plemiških družin srednjega veka na območju današnje Slovenije in delov Avstrije ter Hrvaške. Njihova dinastija je obstajala med 14. in 15. stoletjem, v tem času pa so imeli velik vpliv na politiko, kulturo in gospodarstvo v srednji Evropi. Celjski grofje so pustili pomemben pečat na zgodovini Slovenije in srednje Evrope. Njihov vpliv na kulturo, umetnost in izobraževanje še danes ostaja viden. -
1348
Epidemija kuge
Epidemija kuge, znana tudi kot Črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva. Bolezen je prvič izbruhnila v srednjem veku in povzročila smrt milijonov ljudi v Evropi, Aziji in Afriki. Bolezen se je zelo hitro širila po Evropi ter kmalu tudi dosegla druge dele sveta. Ljudje so bili zelo prestrašeni nad to epidemijo. Smrtnost zaradi kuge je zelo visoka, nekatere različice bolezni so lahko smrtonosne že v nekaj urah.
Kuga -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški vpadi so bili obsežni in intenzivni napadi, ki so se v različnih obdobjih zgodovine usmerjali proti različnim državam in narodom. Med najbolj znanimi so turški vpadi na Balkanu, ki so trajali več stoletij in pustili velik vpliv na kulturo in zgodovino te regije. Med turškimi vpadi na Balkanu so najbolj znani vpadi na Balkanu v 14. in 15. stoletju. Turški vpadi so vključevali tudi napade na evropska mesta, kot so Odesa, Dunaj, Budimpešta, Beograd in druga mesta. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Izum tiskarskega stroja je bil eden on največjih in najpomembnejših izumom človeštva. Tiskarski stroj je za vedno zaznamoval, kako komuniciramo, se izražamo ter prenašajo informacije. Tiskarski stroj je izumil Johannes Gutemberg. Zaradi tega izuma se je industrija knjig povečala. Knjige so bile bolj popularna cenejše več populacije je bralo knjige. -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Turško zavzetje Konstantinopla leta 1453 je zaznamovalo konec Bizantinskega cesarstva in začetek novega obdobja v zgodovini Evrope. Konstantinopel je bilo takrat najpomembnejše mesto v Evropi, ker je bilo središče kulture, politike, trgovine. Zavzetje Konstantinopla je pomenilo tudi konec Bizantinskega cesarstva, ki je bil nekoč ena največjih in najpomembnejših držav na svetu. Turki so po zavzetju mesta preimenovali Konstantinopel v Istanbul in ga naredili za središče osmanskega cesarstva. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori so bili zgodovinski dogodki, ki so se zgodili v različnih delih sveta v različnih časovnih obdobjih. Ti upori so bili posledica nezadovoljstva kmetov in drugih delavcev na podeželju z njihovimi življenjskimi razmerami in položajem v družbi. Kmečki upori so bili običajno nasilni in so bili usmerjeni proti oblasti, ki je bila običajno povezana z bogatimi lastniki zemlje. Podobni kmečki upori so se zgodili tudi v drugih delih sveta, na primer v Rusiji. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Kolumbova najdba Amerike leta 1492 je predstavljala pomemben prelom v zgodovini sveta. Španski mornar Kristofer Kolumb je s pomočjo španskega kralja Ferdinanda in kraljice Izabele zaplul na zahodni del Atlantskega oceana z namenom najti novo pomorsko pot do Indije. Med svojim prvim potovanjem je odkril novo celino, ki jo je poimenoval Novi svet. Kolumbovo odkritje je bilo tudi katalizator za več stoletij evropske kolonizacije Amerike. Odkritje Amerike je bila zelo velik zgodovinski dosežek. -
Period: 1492 to
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki je začelo leta 1492 ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918. V temu obdobju so Evropejci v dobi odkritij. Portugalska, Španija, Nizozemska so le nekatere Evropejske države, ki so odkrile nove kotičke sveta. V tem obdobju opazimo tudi veliko napredka v znanosti. Razvil se je parni stroj, električna energija ta odkritja/izumi so spremenili življenja ljudem tistega časa. Je najkrajšo zgodovinsko obdobje. Temu obdobju sledi doba sodobnosti. -
1517
Reformacija
Reformacija je bilo zelo pomembno obdobje za Krščanstvo. Reformacija je bilo obdobje, ko se je veliko Kristjanov začelo upirati in zgražati nad početji cerkve. Eden on teh kristjanov je bil Martin Luter, ki je želel spremembo. Glavni stvar, ki ga je zmotila je bila prodaja odpustkov, ki jih je cerkev prodajala. 31. 10. 1517 na vrata cerkve nabije svojih 95 tez. Njegova kritika je bila tako radikalna, da je bila razglašena za heretično in ga je cerkev razglasila za izobčenca. Navdihnil je druge. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prva slovenska tiskana knjiga je Katekizem in Abecednik, ki jo je leta 1550 v Tübingenu izdal protestantski duhovnik in učenjak Primož Trubar. Knjiga vsebuje osnove krščanske vere ter abecednik za učenje branja in pisanja. Trubar je pripravil tudi prevod Svetega pisma in drugih krščanskih besedil v slovenski jezik, ki so jih tiskali v naslednjih letih. -
1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je bil pomemben dogodek v zgodovini nemškega cesarstva in evropskega protestantizma. Podpisali so ga 25. septembra 1555 v mestu Augsburgu, in sicer med katoliškimi in protestantskimi vladarji, ki so se borili za nadzor nad vero v Nemčiji. Augsburški verski mir je pomenil uradno priznanje protestantskih cerkva v Nemčiji. Podpisniki so se strinjali, da vsak vladar lahko izbere vero za svojo državo. -
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
Prva slovenska slovnica se imenuje Arcticae Horulae. Bohoričeva slovnica je bila prva slovnica v slovenskem jeziku in je izšla leta 1584. V njej je avtor sistematično opisal slovensko slovnico, pravopis in pravila za tvorjenje besed. S to knjigo je Bohorič postavil temelje slovenski knjižnični slovnici, ki se je kasneje razvila v današnjo standardno slovensko slovnico. Leta 1583 je Janez Dalmatin, ki je deloval v Trstu in Gorici, izdal celotno slovensko Biblijo. -
Period: to
Ludvik XIV. in Absolutizem
Ludvik XIV. je bil francoski kralj. Vladal je od od leta 1643 do 1715. Bil je znan po svoji močni oblasti in politiki absolutizma, ki je postala ena izmed najbolj značilnosti njegove vladavine. Absolutizem je bil politični sistem, ki je poudarjal absolutno oblast vladarja, ki je imel popoln nadzor nad državo in njeno politiko. Ludvik XIV. je bil v središču tega sistema, saj je imel popoln nadzor nad svojo vlado in upravljanjem države. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo gibanje v 18. stoletju, ki je prineslo pomembne spremembe v filozofiji, znanosti, politiki in družbenih vprašanjih. To gibanje se je začelo v Evropi in se nato razširilo po vsem svetu. Ena od ključnih značilnosti razsvetljenstva je bila vera v razum. Razsvetljenci so verjeli, da je razum sposoben reševanja družbenih in političnih vprašanj, ki so se pojavljala v njihovem času. Razsvetljenstvo je imelo tudi velik vpliv na politiko. Razsvetljenci so imeli idejo o demokraciji -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Bila je ena najmočnejših žensk v zgodovini Avstrije in Evrope, znana po svoji sposobnosti vodenja države in reformiranju njenega političnega in družbenega sistema. Med najpomembnejšimi reformami Marije Terezije je bilo uvedba splošne obvezne osnovne šole in reforma pravnega sistema. Marija Terezija je tudi ustanovila številne ustanove za socialno varstvo in zdravstvo. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija je bila obdobje v zgodovini človeštva, ki se je začelo v 18. stoletju in trajalo do sredine 19. stoletja. Označuje ga prehod od tradicionalne ročne proizvodnje k strojni proizvodnji s pomočjo parne in vodne moči. Prva industrijska revolucija se je začela v Angliji, kjer so se pojavili novi načini pridelave tekstila, kot so stroji, ki so omogočali hitrejšo in bolj učinkovito proizvodnjo. Vodilna industrija je bila tekstilna industrija. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojskovodja in politik, ki je vodil Francijo v obdobju po francoski revoluciji ter bil vodja Francoskega cesarstva med letoma 1804 in 1815. Bil je eden največjih vojaških strategov v zgodovini in eden najvplivnejših voditeljev 19. stoletja. Leta 1799 je izvedel državni udar in prevzel oblast v Franciji, kar ga je pripeljalo na mesto Prvega konzula. S svojo vodilno vlogo in političnim spretnostmi je uspel stabilizirati državo. 1815 je bil izgnan na Sv. Heleno. -
Nastanek ZDA
Leta 1776 so se predstavniki 13 britanskih kolonij zbrali na kongresu v Filadelfiji in sprejeli Deklaracijo neodvisnosti, s katero so se odcepili od Britanskega imperija. Po vojni za neodvisnost so bile ZDA formalno priznane kot samostojna država, z ustanovitvijo Združenih držav Amerike leta 1789. Ustanovitev ZDA je bila zgodovinski dogodek, ki je prinesel velike spremembe v družbenem, političnem in gospodarskem smislu. ZDA so postale ena od največjih in najmočnejših držav na svetu. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija, ki je potekala med letoma 1789 in 1799, je bila ena najpomembnejših revolucij v zgodovini. Revolucija je prinesla velike spremembe v političnem, družbenem in kulturnem smislu, ki so še vedno vplivne do danes. Do revolucije je prišlo zaradi številnih vzrokov, med katerimi so bile najpomembnejše gospodarske težave in neenakosti med različnimi družbenimi razredi. V letih po terorju se je revolucija umirila, prišlo je do vrnitve monarhije in obdobja Napoleonskih vojn. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile sicer kratkožive, saj so bile ustanovljene kot del Napoleonovega imperija, ki je kmalu zatem propadel. Po Napoleonovi porazi v bitki pri Leipzigu leta 1813 in nato tudi v bitki pri Waterlooju leta 1815, so se Ilirske province vrnile pod avstrijsko oblast. Kljub kratkotrajnosti so Ilirske province pustile velik vpliv na razvoj Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine, saj so bile ključni dejavnik v modernizaciji in reformi teh ozemelj. -
Period: to
Metternichov Absolutizem
Klemens Wenzel von Metternich je bil avstrijski politik, ki je vladal v obdobju od leta 1809 do 1848. Med svojo vladavino je uvedel politični sistem, ki ga poznamo kot Metternichov absolutizem. Ta sistem je bil značilen po centralizaciji oblasti in omejevanju političnih svoboščin. Kljub temu, da je bil Metternichov absolutizem zelo omejujoč in represiven, je bil v svojem času relativno uspešen. Avstrija je v tem obdobju doživela gospodarski in kulturni razvoj. -
Kongres svete alianse v Ljubljani
Kongres Svete alianse, ki se je odvijal v Ljubljani leta 1821, je bil pomemben dogodek v zgodovini Evrope. Gre za srečanje voditeljev več evropskih držav, ki so se zbrali, da bi razpravljali o svojih skupnih interesih in razrešili morebitne konflikte. Sveta alianca je bila ustanovljena leta 1815, po koncu Napoleonove vladavine, s strani Rusije, Prusije in Avstrije. Njen glavni cilj je bil ohraniti evropski red in preprečiti morebitne revolucionarne gibanja. -
Period: to
Franc Jožef I.
Franc Jožef I. (1830-1916) je bil avstrijski cesar in kralj ogrskega kraljestva med letoma 1848 in 1916. Bil je eden najdaljših vladarjev v zgodovini Avstrije in je igral pomembno vlogo v razvoju države ter vplival na dogajanje v Evropi v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja. -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Pomlad narodov je bilo obdobje v evropski zgodovini med letoma 1848 in 1849, ko so se v mnogih državah pojavile revolucionarne ideje in gibanja za demokratične spremembe. Gre za obdobje, ko so se mnogi narodi borili za svojo neodvisnost in enakopravnost. Zedinjena Slovenija je bila ustanovljena leta 1918, po koncu prve svetovne vojne, ko je Slovenija postala del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta dogodek je pomenil pomemben mejnik v zgodovini Slovenije. Prinese večjo enakost za Slovence. -
Period: to
Bachov absolutizem
Bachov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je uvedel avstrijski kancler Klemens von Metternich v Avstrijskem cesarstvu med letoma 1848 in 1859. Sistem je bil poimenovan po von Metternichovem ministrskem predhodniku Johannu Baptistu von Bachu. Bachov absolutizem je bil namenjen ohranitvi monarhične oblasti in preprečevanju morebitnih družbenih nemirov, vendar je vodil tudi do večje centralizacije oblasti in omejevanja pravic posameznikov ter narodov v Avstrijskem cesarstvu. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in je trajala do začetka 20. stoletja. Označuje jo hitro širjenje industrializacije v različne države po svetu in intenzivno uporabo novejših tehnoloških in znanstvenih dosežkov. To obdobje je prineslo številne spremembe v gospodarskem, družbenem in političnem področju ter je pospešilo razvoj znanosti in tehnologije. V tem obdobju so se pojavile tudi nove politične ideologije, kot je socializem. -
Nastanek kraljevine Italije
Nastanek kraljevine Italije je bil dolgotrajen proces, ki se je začel v drugi polovici 19. stoletja in je dosegel svoj vrhunec leta 1861 s proglasitvijo kraljevine Italije pod vodstvom prvega kralja Viktorja Emanuela II. Za združitev Italije se je borilo veliko ljudi, ki so verjeli v idejo nacionalne enotnosti in si prizadevali za ustanovitev enotne italijanske države. Med najpomembnejšimi voditelji tega gibanja so bili Giuseppe Mazzini, Camillo di Cavour in Giuseppe Garibaldi. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna, ki je trajala med letoma 1861 in 1865, je bila ena najbolj krvavih in uničujočih vojn v zgodovini Združenih držav Amerike. Vojna se je začela zaradi globokih družbenih, gospodarskih in političnih razlik med severom in jugom države ter boja za ohranitev ali razširitev suženjstva. Po štirih letih bojevanja je južna Konfederacija kapitulirala, kar je pomenilo konec vojne. Ameriška državljanska vojna je pustila globoke rane na ameriški družbi in gospodarstvu. -
Nastanek Avstro-Ogrske
Avstro-Ogrska je nastala leta 1867 kot posledica dogovora med avstrijskim cesarjem Francem Jožefom in ogrskim kraljem Francom Jožefom, znanim kot "avstro-ogrska nagodba". Ta dogovor je ustanovil Avstro-Ogrsko dvojno monarhijo, ki je združevala Avstrijo in Ogrsko pod enotno vladavino, pri čemer sta imeli obe državi poseben status in vsaka svoje notranje zadeve. Po prvi svetovni vojni in razpadu osmanskega imperija je Avstro-Ogrska izgubila večino svojih ozemelj in prenehala obstajati kot država. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871, ko je bila združena množica nemških držav, ki so bile do takrat razdrobljene in nepovezane. Ustanovitev Nemškega cesarstva je bila posledica vojaških uspehov Prusije v vojni proti Franciji leta 1870-1871.Nemško cesarstvo je bilo konstituirano kot konfederacija 25 nemških držav, ki so ohranile visoko stopnjo notranje avtonomije, medtem ko je bila zunanja politika in gospodarstvo združena pod skupno vodstvo cesarja in vlade Nemškega cesarstva. -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister je bil pomemben slovenski vojaški in politični voditelj, rojen leta 1874 in umrl leta 1934. Najbolj je znan po svoji vlogi v boju za severno mejo Slovenije med prvo svetovno vojno.
Med vojno je Maister organiziral obrambo Maribora in vodil boje proti avstrijskim vojaškim enotam. Decembra 1918 je s svojimi enotami zasedel Maribor in ga pridružil Kraljevini SHS (Serbohrvaška-slovensko kraljestvo), kar je pomembno vplivalo na oblikovanje severne meje nove države. -
Atentat na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika
Ferdinand, prestolonaslednik Avstro-Ogrske, bil je ubit leta 1914, kar je sprožilo začetek prve svetovne vojne. -
Period: to
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna (1914-1918) je bila globalni oboroženi konflikt, ki je vključeval večino večjih svetovnih sil tistega časa. Vojske zavezniških sil, ki so vključevale Britanijo, Francijo, Rusijo in kasneje ZDA, so se spopadle s silami Centralnih sil, med katerimi so bili Nemčija, Avstro-Ogrska in Otomansko cesarstvo. o. Vojska je potekala na več frontah, vključno s t.i. Zahodno fronto v Evropi ter v Vzhodni Evropi, Bližnjem vzhodu in Afriki. -
Period: to
Soška fronta
Soška fronta je bil pomemben dogodek med prvo svetovno vojno, ki se je odvijal na italijanski fronti med letoma 1915 in 1917. To je bila vojaška fronta med Kraljevino Italijo in Avstro-Ogrskim cesarstvom, ki je potekala v dolini reke Soče na ozemlju današnje Slovenije. Soška fronta je bila znana po svoji izjemni trdoti bojevanja in ekstremnih vremenskih razmerah, ki so povzročale veliko trpljenja in smrti na obeh straneh. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija se je zgodila leta 1917 v Rusiji in je pripeljala do padca ruske monarhije ter vzpostavitve komunistične oblasti. Revolucija je potekala v dveh fazah - februarski in oktobrski revoluciji. Ruska revolucija je imela dolgotrajne posledice za Rusijo in svet, saj je vplivala na geopolitično ravnotežje in spodbudila širjenje komunističnih idej po svetu. -
Period: to
Sodobnost
Je zgodovinsko obdobje, ki se začne z koncem prve svetovne vojne. To je obdobje v katerem trenutno živimo. To obdobje zaznamuje veliko tehnoloških napredkov. V temu obdobju so se zgodile tudi številne vojne: 2. svetovna vojna, Hladna vojna, Vietnam... To obdobje je zaznamovano po lagodnosti življenje. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, znana tudi kot Kraljevina SHS (Serbohrvaška-slovensko kraljestvo) ali Jugoslavija, je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne leta 1918. Ustanovitev države je sledila razpadu Avstro-Ogrske in je združila večino ozemlja, naseljenega s Slovenci, Hrvati in Srbi. Država je bila ustavno monarhija, s kraljem Petrom I. Karadjordjevićem kot prvim kraljem. -
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Kraljevina SHS (Serbohrvaška-slovensko kraljestvo) je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne leta 1918. Predstavljala je politično združitev ozemlja, naseljenega s Slovenci, Hrvati in Srbi, pod kraljem Petrom I. Karadjordjevićem. Država je bila večnacionalna in večjezična ter je vključevala različne etnične skupine. -
Period: to
Pariška mirovna konferenca
Pariška mirovna konferenca je potekala med letoma 1919 in 1920 v Parizu, po koncu prve svetovne vojne. Konferenca je bila sklicana z namenom določitve mirovnih pogojev in reševanja sporov, ki so izhajali iz vojne. Na konferenci so se zbrali predstavniki zmagovalnih držav, med njimi Francije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Japonske, ter predstavniki poraženih držav, kot je Nemčija. Na konferenci so bile sprejete pomembne mirovne pogodbe, kot je Versajska mirovna pogodba.. -
Period: to
Zlata dvajseta leta
Zlata dvajseta leta, znana tudi kot "razkošno desetletje" ali "divja dvajseta leta", je obdobje gospodarskega in kulturnega razcveta v Združenih državah Amerike med letoma 1920 in 1929. To obdobje je zaznamovalo hitro gospodarsko rast, široko uporabo nove tehnologije, kot je avtomobil, ter razcvet potrošništva, zabave in umetnosti. -
Trianonska pogodba - Meja v Prekmurju
Trianonska pogodba je bil mirovni sporazum, sklenjen po prvi svetovni vojni med zmagovalnimi zavezniki in poraženimi državami Osrednje sile, med katerimi je bila tudi Avstro-Ogrska. Pogodba je bila podpisana 4. junija 1920 v Versaillesu in je določala nove meje in teritorialne reorganizacije v regiji. Glede meje v Prekmurju je Trianonska pogodba določila, da bo severni del Prekmurja, ki je bil pretežno naseljen s Slovenci, pripadel Kraljevini SHS. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal 10. oktobra 1920 na avstrijskem ozemlju Koroške, da bi določili, ali se želi večinsko nemško govoreče prebivalstvo pridružiti Avstriji ali Jugoslaviji. Po koncu prve svetovne vojne so se ozemlja, naseljena s slovenskim in nemškim prebivalstvom, znašla v političnem preobratu. Na podlagi določb Versajske pogodbe je bilo treba prebivalce v večjezičnih območjih zaprositi za izražanje svojih političnih želja glede prihodnje pripadnosti. -
Period: to
Stalinizem v sovjetski zvezi
Stalinizem je bila politična in ideološka doktrina ter obdobje v zgodovini Sovjetske zveze, ki je trajalo od sredine 1920-ih do smrti Josifa Stalina leta 1953. Stalin je prevzel vodstvo po smrti Lenina leta 1924 in postopoma konsolidiral svojo oblast ter uvedel politiko, ki je imela globok vpliv na družbo in politiko Sovjetske zveze. Glavne značilnosti stalinizma so bile: totalitarni nadzor, kolektivizacija kmetijstva, izvajanje petletnih načrtov za industrijsko rast, represija in druge. -
Period: to
Fašizem v Italiji
Fašizem v Italiji se je razvil v dvajsetih letih 20. stoletja pod vodstvom Benita Mussolinija. Fascistično gibanje je bilo zaznamovano z avtoritarnim vladanjem, nacionalističnim sentimentom, korporativizmom, anti-komunizmom in poudarkom na močni centralni oblasti. V 30. letih se je italijanski fašizem povezal z nacistično Nemčijo in Mussolini je sledil Hitlerjevi politiki. -
Velika gospodarska kriza
Velika gospodarska kriza, znana tudi kot Velika depresija, je bila najhujša svetovna gospodarska kriza v zgodovini, ki je trajala med letoma 1929 in približno 1939. Začela se je z zlomom borze v New Yorku znanem kot Črni torek, 29. oktober 1929. Kriza je močno prizadela Združene države Amerike in se hitro razširila po vsem svetu, saj je imela globalne posledice. Vzroki za krizo so bili kompleksni, vključno z nereguliranimi finančnimi trgi, neravnovesji v trgovinskem sistemu in prevelikim dolgom -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Nacizem v Nemčiji se je razvil pod vodstvom Adolfa Hitlerja in je bil ideologija, ki je vladala med letoma 1933 in 1945. Nacistično gibanje je bilo zaznamovano z ekstremnim nacionalizmom, rasizmom, antisemitizmom in totalitarnim nadzorom. Hitler je leta 1933 prevzel oblast z vzponom nacistične stranke NSDAP in vzpostavil diktaturo v Nemčiji. Nacizem je ostal simbol grozot in zločinov, ki so jih storili nacisti, ter opomin na nevarnost skrajnih ideologij in rasizma. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna je oboroženi konflikt, ki se je odvijal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Vojskovalo se je med republikanskimi silami, ki so podpirale demokratično vlado, in nacionalističnimi silami pod vodstvom generala Francisca Franca, ki so si prizadevale za vzpostavitev diktature. Konflikt je izbruhnil kot odziv na družbene, politične in gospodarske napetosti v državi. -
Period: to
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je globalni oboroženi konflikt, ki je trajal od leta 1939 do leta 1945. Vključevala je številne države in je bila ena najbolj uničujočih in smrtonosnih vojn v zgodovini. Vojna je imela obsežne človeške, družbene, gospodarske in politične posledice. Povzročila je milijonske smrti, uničenje mest, gospodarskih infrastruktur in kulturne dediščine. -
Napad na kraljevino Jugoslavijo
Napad na Kraljevino Jugoslavijo med drugo svetovno vojno je bil izveden 6. aprila 1941. Vodili so ga pripadniki osi - nacistična Nemčija, Italija, Madžarska in Bolgarija. Napad na Jugoslavijo je bil del širšega načrta za zasedbo Balkana in nadzor nad tem strateško pomembnim območjem. Nemške sile so izvedle obsežno zračno bombardiranje Beograda, ki je močno oslabelo obrambo jugoslovanske vojske. Kljub pogumnemu uporu jugoslovanskih sil so bile osi premočne, zlasti zaradi njihovega zračnega napada -
Period: to
Jugoslavija
Jugoslavija je bila socialistična federativna država, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992 na območju, ki danes zajema države Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Severno Makedonijo, Crno goro, Slovenijo in Srbijo. Država je nastala po drugi svetovni vojni in jo je vodil Josip Broz Tito, ki je bil tudi dolgoletni predsednik. Jugoslavija je združevala različne narode, vključno s Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Slovenci, Makedonci, Črnogorci in druge. -
Nastanek OZN
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena 10. oktobra 1945 po koncu druge svetovne vojne. Njen nastanek je bil posledica prizadevanj držav za vzpostavitev mednarodne organizacije, ki bi spodbujala mir, varnost, sodelovanje in reševanje mednarodnih sporov. OZN je bila ustanovljena na podlagi Listine Združenih narodov, ki je bila sprejeta na mednarodni konferenci v San Franciscu leta 1945. -
Period: to
Hladna Vojna
Hladna vojna je obdobje napetosti in konflikta med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Sovjetsko zvezo (SZ) ter njihovimi zavezniki po koncu druge svetovne vojne. Trajala je približno od leta 1947 do 1991. Glavni vzrok za hladno vojno je bil ideološki in geopolitični spopad med kapitalizmom in komunizmom ter tekmo za globalno prevlado med ZDA in SZ. Obe velesili sta si prizadevali za širitev svojega vpliva, podpirali svoje zaveznike in se zanašali na vojaško moč ter gospodarsko tekmo. -
Period: to
Korejska vojna
Korejska vojna je oboroženi spopad, ki je potekal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku med Severno Korejo, podprto s Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ter Južno Korejo, podprto z Združenimi narodi in predvsem Združenimi državami Amerike. Vojna je izbruhnila, ko je Severna Koreja napadla Južno Korejo z namenom združitve obeh držav pod svojo oblastjo. Končala se je s premirjem leta 1953, s čimer je bila oblikovana Demilitarizirana cona, ki deli Korejski polotok na severni in južni del. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila prva mednarodna organizacija, ustanovljena na podlagi pogodbe, ki je imela za cilj vzpostaviti tesnejše gospodarsko sodelovanje med evropskimi državami po drugi svetovni vojni. Ustanovljena je bila leta 1951 s podpisom Pogodbe o ESKPJ s strani Belgije, Francije, Italije, Luksemburga, Nizozemske in Nemčije. Glavni cilj je bil preprečiti nadaljnje konflikte med državami. -
Londonski memorandum
Londonski sporazum se običajno nanaša na sporazum, dosežen leta 1953 med zahodnimi zavezniki in Zahodno Nemčijo (uradno znan tudi kot Zvezna republika Nemčija), s ciljem prestrukturiranja in zmanjšanja dolga Nemčije po drugi svetovni vojni. Sporazum je bil zasnovan z namenom razbremeniti gospodarski breme na Zahodni Nemčiji ter spodbuditi njeno okrevanje -
Gibanje neuvrščenih
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno politično gibanje, ki se je razvilo v času hladne vojne in je združevalo države, ki niso bila članice blokov Zahoda (NATO) ali Vzhoda (Varšavska pogodba). . Cilji gibanja neuvrščenih so bili med drugim zagovarjanje načel nenasilja, samoodločbe narodov, ekonomskega razvoja ter kritika kolonializma in imperializma. -
Evropska gospodarska skupnost
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1957 na podlagi Rimske pogodbe. EGS je bil eden od treh glavnih stebrov Evropskih skupnosti in je združeval Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko in Nemčijo. Cilj EGS je bil vzpostaviti skupni trg med članicami, odpraviti ovire za prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile ter spodbujati gospodarsko integracijo. -
Kubanska kriza
Kubanska kriza, znana tudi kot karibska kriza, je bila napeta politična in vojaška konfrontacija med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki je nastala leta 1962 zaradi namestitve sovjetskih jedrskih raket na Kubi. Kriza je izbruhnila, ko so ameriške obveščevalne agencije odkrile, da Sovjetska zveza namešča jedrske rakete na Kubi, ki bi lahko dosegle ozemlje Združenih držav. -
Period: to
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna, ki je potekala med letoma 1955 in 1975, je bil oboroženi konflikt med Severnim Vietnamom, podprtim s komunističnimi silami, in Južnim Vietnamom, ki je bil podprtim s silami Združenih držav Amerike ter drugih zaveznikov. Vojna je izbruhnila zaradi političnih in ideoloških razlik ter prizadevanj Severnega Vietnama, da bi združil celotno Vietnamsko državo pod komunistično oblastjo. Vojna je bila zaznamovana z obsežnimi vojaškimi operacijami, uporabo taktike džungle, terorizmom. -
Ameriški pristanek na luni
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969, ko je vesoljska misija Apollo 11 prinesla prve astronavte na površje Lune. Poveljnik misije Neil Armstrong je bil prvi človek, ki je stopil na Lunino površje, sledil pa mu je pilot lunarnega modula Buzz Aldrin. Med svojim časom na Luni sta zbirala vzorce tal, postavila ameriško zastavo in izvedla znanstvene poskuse. Ameriški pristanek na Luni je prinesel izjemno pomembne znanstvene podatke ter spodbudil tehnološki napredek. -
Jedrska nesreča v Černobilu
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni v bližini mesta Pripjat v Ukrajini, ki je takrat bila del Sovjetske zveze. Nesreča je bila posledica nekontrolirane reakcije v jedrskem reaktorju številka 4, ki je povzročila eksplozijo in požar. Jedrska nesreča v Černobilu je imela dolgoročne posledice, vključno s smrtnimi žrtvami, povečanim tveganjem za raka in drugimi zdravstvenimi težavami ter onesnaženjem okolja. -
Prve večstrankarske volitve
Prve večstrankarske volitve se nanašajo na prve volitve, ki so potekale v državi, ki je prej delovala kot enostrankarski sistem, in kjer so se na volitvah lahko udeležile več političnih strank. V Sloveniji so se prve večstrankarske volitve zgodile leta 1990, ko je bila država del Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Deklaracija o suverenosti države republike Slovenije
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 s strani Slovenske skupščine, kar je predstavljalo ključen korak k osamosvojitvi Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Deklaracija je razglasila, da je Republika Slovenija samostojna in neodvisna država, ki ima vso oblast in suverenost nad svojim ozemljem ter odloča o svoji prihodnosti. Deklaracija o suverenosti je predstavljala temeljni dokument, ki je Sloveniji omogočil mednarodno suverenost. -
Plebiscit o osamosvojitvi
Plebiscit o osamosvojitvi je bil referendum, ki je potekal 23. decembra 1990 v Republiki Sloveniji, ki je takrat še vedno bila del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Na plebiscitu so se volivci izrekli o tem, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
Denacionalizacija in privatizacija sta procesa, ki sta se odvijala v Sloveniji po osamosvojitvi in razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja. Oba procesa, denacionalizacija in privatizacija, sta bila ključna za prehod Slovenije v tržno usmerjeno gospodarstvo ter za vzpostavitev konkurenčnega in učinkovitega poslovnega okolja. -
Razglasitev samostojnosti
Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije se je zgodila 25. junija 1991. Na ta dan je Slovenska skupščina, najvišji zakonodajni organ takratne Slovenije, sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije. S tem dejanjem je bila Slovenija uradno razglašena za samostojno in neodvisno državo. -
Period: to
Vojna za Slovenijo
Vojna za Slovenijo se je zgodila med 27. junijem in 7. julijem 1991. To je bil oboroženi konflikt med Republiko Slovenijo, ki je pravkar razglasila svojo neodvisnost, ter vojaškimi silami Socialistične federativne republike Jugoslavije (JLA).Vojna za Slovenijo je trajala le deset dni, vendar je bila ključna za dosego slovenske neodvisnosti. Slovenija je zmagala, vojaške enote JLA so se umaknile, in mednarodna skupnost je priznala neodvisnost Slovenije. -
Sprejetje Slovenske ustave
Sprejetje Slovenske ustave se je zgodilo 23. decembra 1991. Slovenska ustava je temeljni pravni akt, ki določa politični sistem, organizacijo države, človekove pravice in svoboščine ter druge ključne vidike delovanja države. Sprejetje Slovenske ustave je bilo ključno za vzpostavitev pravnega reda in delovanje države na temelju demokratičnih načel. -
Evropska unija
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska združba, ki je nastala na podlagi Maastrichtske pogodbe leta 1993. Sestavljena je iz 27 evropskih držav, ki sodelujejo v skupnih institucijah in politikah. Cilji EU vključujejo spodbujanje miru, stabilnosti in blaginje v Evropi ter krepitve gospodarskega sodelovanja med državami članicami. EU je postala pomembna sila na svetovnem odru, ki se ukvarja s številnimi globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, migracije, trgovina in varnost. -
Vključitev v Nato
Vključitev Slovenije v NATO se je zgodila 29. marca 2004. Ta dogodek je predstavljal pomemben mejnik v zunanji politiki Slovenije in je označil formalno vstopanje Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo. Vključitev Slovenije v NATO je tako pripomogla k okrepitvi varnosti, stabilnosti in mednarodnega ugleda Slovenije ter jo postavila v okvir mednarodnega varnostnega sistema. -
Priključitev Evropski uniji
Priključitev Slovenije Evropski uniji (EU) se je zgodilo 1. maja 2004. Ta dogodek je predstavljal pomemben korak v evropski integraciji Slovenije ter vključevanju v politično, gospodarsko in pravno skupnost držav članic EU. -
Vstop v evro območje
Slovenija je vstopila v evroobmočje 1. januarja 2007. To pomeni, da je takrat prešla na uporabo evra kot svoje uradne valute in opustila prejšnjo valuto, slovenski tolar. Vstop v evroobmočje je tudi simbol povezovanja Slovenije z drugimi evropskimi državami in vključevanje v evropski projekt. -
Period: to
Gospodarska kriza
Gospodarska kriza med leti 2008 in 2013 je bila globalna kriza, ki se je začela s finančno krizo v Združenih državah Amerike in se nato razširila po svetu. Ta kriza se pogosto imenuje tudi svetovna finančna kriza ali globalna recesija. Kriza je izbruhnila leta 2008, ko so se razkrile težave v ameriškem trgu nepremičnin in hipotekarnem sektorju, kar je povzročilo propad večjih finančnih institucij ter širjenje negotovosti in strahu med investitorji. To je privedlo do propada finančnega sistema. -
Epidemija COVID-19
Epidemija COVID-19 je globalna zdravstvena kriza, ki se je začela decembra 2019 v kitajskem mestu Wuhan. Bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, se hitro širi med ljudmi in povzroča respiratorne težave ter lahko vodi v resne zaplete in smrt.
Kovid 19
