-
Period: 501 to 899
1. obdobje kolonizacije
Naselitev slovanov iz vzhodnih Alp v predele, ki so bili že poseljeni v antiki. -
550
1. val naselitve Slovanov
V prvem valu so se na naše ozemlje priselili Slovani iz današnje Moskve (iz S) in Slovani podrejeni Avarom (iz J). Zgodovinarji predvidevajo, da naj bi se jih priselilo okoli 20 000. Gosteje so poselili Celovško kotlino in okolico Kranja. -
623
Upor Slovanov v V Alpah pod Avari
Upor vodi Samo (frankovskega rodu). Pozneje ustvari Samovo plemensko zvezo, ki velja za prvo znano slovansko državno tvorbo. -
658
Samova smrt in ustanovitev Karantanije
S Samovo smrtjo je razpadla Samova plemenska zveza, ki je veljala za prvo znano slovansko državno tvorbo. Po njenem razpadu prevzamejo oblast nad temi ozemlji Avari. Na Koroškem pa Slovani ustanovijo Karantanijo (knez Valuk). Karantanija ima središče v Krnskem gradu na Gosposvetskem polju in ostane samostojna kar eno stoletje. Knez v Karantaniji vlada s pomočjo vojaškega sloja, njegovi oboroženi spremljevalci pa se imenujejo kosezi. Slednji sodelujejo tudi pri ustoličevanju knezov. -
701
2. val naselitve Slovanov
Drugi val naseljevanja Slovanov je potekal v 7. in 8. stol. Predvsem so poselili gričevja. Naselili so ozemlja ob Posočju (tam živeli Langobardi) in Furlansko nižino.V tem času so bila uničena rimska mesta, propadle so cerkvene organizacije in škofije, izginila je pismenost in pravni red. Staroselci, ki se niso umaknili na obale ali v hribe, so bili pobiti. Tisti, ki so se umaknili so se pozneje zlili s Slovani. Dokazi sožitja; antična imena krajev (Ig, Kras), in romansko-staroselska - VLAHI. -
743
Karantanija pod Bavarci
Karantanija prosi za pomoč proti Obrom / Avarom Bavarce. Bavarcem uspe premagati Obre in tako so Bavarci zdaj nad Karantanijo. Na tej točki še ni izgubila samostojnosti, še vedno lahko sami izbirajo kneze. Pride pa do tega, da morata Borutova sinova Gorazd in Hotimir na Bavarski dvor kot talca. Tam odraščata v krščanski veri in jo, ko se vrneta, širita po Karantaniji. -
Period: 801 to 876
pokristjanjevanje Karantanije
Karantanski pokrajinski škof Modest je širil vero po irski misionarski metodi. Slednja je spodbujala nenasilno pokristjanjevanje. Opirali so se na višjih slojih pri širjenju vere in niso popolnoma zatrli starih šeg in navad. Popolnoma drugače so pokristjanjevali franki, ki so uporabljali stroge kazni in prisilo. -
811
Karel Veliki določi mejo med pokristjanjevanjem Salzburga in Ogleja
V antiki je območje Karantanije (ki takrat še ni obstjala) pokristjanjeval Oglej. Ko so se tja priselili Slovani, je slednje prevzela Salzburška škofija. Do konca 8. stoletja je to ostala Salzburška naloga, nato pa je prišlo do spora, ki ga je razrešil Karel Veliki, ki je za mejo določil Dravo. Meja se je obdržala 1000 let. -
819
upor Ljudevita Posavskega
Slovanski knez Ljudevit Posavski zaradi nezadovoljstva s frankovskim furlanskim mejnim grofom začel upor, se mu je pridružil tudi del Karantancev. Bili so poraženi in Franki so reorganizirali državno upravo. Slovanske kneze zamenjali frankovski grofje. -
840
Kralj Ludvik Nemški podelil del Spodnje Panonije slovanskemu knezu Pribini
Pribina postane mejni grof. Prestolnica Spodnje Panonije je Blatenski Kostel. -
869
Pribinov sin Kocelj se upre Frankom
Pribinov sin Kocelj in knez Rastislav se upreta frankom. Na njuno pobudo papež Hadrijan II za nova škofa Sirmijske (Spodnje Panonije) postavi grška misionarja Metoda in Konstantina. -
887
Arnulfovo kraljestvo
Panonija, Karantanija in Karniola sestavljajo Arnulfovo kraljestvo. Arnulf velja za vzhodnofrankovskega kralja, ima oblast nad Bavarsko, poleg tega pa zanj dela karantanjska vojska. V tem času se na našem ozemlju začne vzpostavljati fevdalizem, ki se preneha šele z vdorom Ogrov (Madžarov) veliko pozneje. -
Period: 901 to 1199
2. obodbje kolonizacije
Drugo obdobje traja od 10.-12.stol. in je pretežno nižinska in notranja (to pomeni, da naselijo območje istega zemljiškega gospoda), redkeje tudi zunanja (poselijo na primer Sorško in Dravsko polje). -
Period: 976 to 1335
Vojvodina Koroška
Po tem, ko SRC premaga Madžare se še pred koncem 10. stoletja Bavarska in dežele na JV ločijo. Vojvodino Koroško so imenovali tudi Velika Karantanija, bila je večja od Karantanije in današnje Koroške. V tistem času so bile na našem ozemlju krajine (marke): Karantanska, Podravska, Savinjska, Kranjska, Furlanska, Istrska. Bile so podrejene koroškemu vodji, ki je v krajinah postavljal mejne grofe. Po razpadu so bili slednji podrejeni neposredno vladarju. -
999
Vzpostavljanje zemljiških gospostev
Še pred letom 1000 salzburška škofija prejme številna zemljiška gospostva na ozemlju Vojvodine Koroške. Visoki fevdalci so organizirali upravo s pomočjo nižjega nesvobodnega plemstva; MINISTERIALOV. Ministeriali so opravljali številne vojaško-upravne naloge. Za ta čas je značilen intenziven gospodarski razvoj. Gradili so se gradovi, okrog njih pa kmetije in hiše podložnikov, ki so se povezovale v vasi. -
Period: 1201 to 1400
3. obdobje kolonizacije
- - 14. stol -- višinska kolonizacija, veinoma notranja in v redkih primerih tudi zunanja (poselili na primer Kočevje)
-
1341
Gospodje Žovneški povzdignjeni v Celjske grofe
Začetek 14. stol postanejo gospodje Žovneški Habsburški vazali. Habsburžani so utrjeni zemljiški gospodje, ki dajo zemljo žovneškim v fevd. Posesti so pridobili na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Po Vovberžanih podedovali Celje. 1341 povzdignjeni v Celjske grofe. Ukvarjali so se z posojanjem denarja in vojske, obvladovanjem prometa, pobirali mitnine (cestnine na milje) in brodnine (ni bilo mostov, zato so morali za prečkanjem rek uporabljati brod). -
1396
bitka proti Turkom pri Nikopolju
Herman II je v tej bitki rešil življenje Sigismundu, ki mu je bil za to tako hvaležen, da je sprejel poroko z njegovo hčerko Barbaro Celjsko. S tem je prišlo do povezave med Luksemburško in Celjsko rodbino, kar je Celjskim odprlo številna vrata. Sigismund podpira Celjske grofe, da širijo svoje posesti - razširijo posesti na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. -
Period: 1401 to 1500
4. obdobje kolonizacije
V četrtem obdobju so se naselili uskoški kmetje na izpraznjena področja v času turških vpadov, naseljevanje v povezavi s krepitvijo fužinarstva (okoli Jesenic), rudarstva (Idrija), glažutarstva (pohorje). -
Period: 1408 to 1415
vpadi Turkov v začetku 15. stol
Prvič 1408 v okolici Metlike. Prodirajo iz JZ Balkana. Prva upadanja imajo izključno roparski pomen. -
1436
Sigismund Celjske grofe povzdigne v državne kneze
Sigismund tega leta grofe Celjske povzdigne v državne kneze. Posledica tega je, da Celjska posest ni več pod Habsburško nadoblastjo. Zaradi tega pride pozneje tudi do vojne med Habsburžani in Celjskimi. -
1443
Poravnava spopada med Habsburžani in grofi Celjskimi
Celjski so po tej vojni lahko obdržali svoj knežji naziv, izgubili pa so svojo deželo (posesti priključili Habsburžanom). Podpisali so dedno pogodbo med Habsburžani in Celjskimi. Dogovorili so se, da tista rodbina, ki bo prej izumrla da drugi svoje ozemlje oz. druga rodbina podeduje ozemlje izumrle - Celjski grofje prej izumrejo. -
1453
Turki osvojijo Carigrad
S tem ko so Turki osvojili Carigrad je bilo konec vzhodnorimskega cesarstva. Posledica tega je bila širitev islama, islamske vojaške organizacije in novih kulturnih navad. -
1456
Ladislav Hunyadi izvede atentat na Ulrika II
Umešal se je v boj za srbništvo mladega osirotelega ogrskega kralja, da bi lahko nekaj časa kot namestnik kraljeval Ogrski. Slednje knezom ni bilo všeč, zato so 1456 nanj izvedli atentat. S tem se je končala moška veja Celjskih grofov, ozemlje prevzamejo Habsburžani. -
1461
Ustanovitev ljubljanske škofije
-
Period: 1469 to 1483
Turški vpadi v 2. polovici 15. stol
Močni napadi, veliko konjenice; močna vojska. Napadi hitri, dobro organizirani in nepričakovani. Napadi lahko trajali nekaj tednov ali celo en mesec, napadli več dežel hkrati in tudi od 3-4x na leto. Prebivalci napadov niso mogli odbiti. -
1478
Kmečki upor 1478 na Koroškem
Vzrok za ta upor je bila nezaščitenost pred Turki, nasprotovanje zvišanja dajatev. Uporniki so zahtevali spremembe denarnih dajatev v nekaterih gospostvih. Kmetom so se pridružili še meščani, rudarji, fužinarji in obrtniki. Upor so zatrli Turki. Zemljiški gospodje kaznujejo voditelje upora. -
Period: 1491 to 1498
Napadi konec 15. stol.
V tem času so znova potekali zgolj manjši roparski napadi. Izpostavljene Dolenjska, Notranjska, okolica Celja in Ptuja (Štajerska). -
1515
Vseslovenski kmečki upor 1515
Sodelovale Kranjska, Štajerska, Koroška in Gorenjska. Vzroki so bili: nasprotovanje fevdalnemu sistemu, kmečko trgovino omejujejo Avstrijsko-beneške vojne, kuga, lakota, potres. Povezovali so se v kmečko zvezo. Posredovali so pri cesarju Maksimiljanu I, ki jim ni ponudil pomoči. Pomankljivo izurjeni kmetje, slabo opremljeni. Kazni so bile hude! Enkratna denarna dajatev na Kranjskem (še enkrat toliko), letni davek ali UPORNIŠKI FENING za obnovo gradov vsem kmetom povečala tlaka. -
Period: 1522 to 1540
Turški vpadi v prvi polovici 16. stol
Bilo jih je več kot 60, cilj so bila območja Notranjske, Dolenjske in Krasa. Sultan Sulejman Veličastni si je prizadeval, da bi dosegel in oropal Dunaj. Cilj napadalcev je bil lov na ljudi, njihovo premoženje, zadrževati velik del krščanske vojske čim bolj stran od Dunaja - oba napada neuspešna. Pustošijo na poti nazaj iz Dunaja. -
1530
30 leta 16 stol se začne reformacija širiti
30 leta 16. stol se začne reformacija širiti med meščani in duhovniki na Avstrijskem, plemstvo je še zadržano. Sredi 16. stol. pa so na čelu reformacije, zaradi Augsburškega verskega miru, ki ga vspostavljen 1555 (čigar dežela, tega vera). Takrat plemstvo stopi na čelo. Izkoristijo politično šibkost in finančno zadrego oblasti. Začnejo vspostavljati verske protestantske šole, brez večjih zadreg si lahko protestant. -
Period: 1540 to
Vpadi po letu 1540
Vpadi po letu 1540 redki. Leta 1559 so Turki zadnjič vdrli na Kranjsko. Po letu 1600 pa so še nekajkrat vdrli na Ogrsko (Prekmurje). Smeri vdora JV (15. in 16. stol) -
1564
Oblikovanje Notranjeavstrijske dežele
Leta 1564 se oblike Notranjeavstrijska dežela (družuje Štajersko, Koroško, od 1500 tudi Goriško). Namen ustanovitve te dežele je bilo bolj učinkovito branjenje proti turkom. Glavno mesto je bil Gradec, vodja pa Karel II. Obrambni pas vzdolž turške meje se je izoblikoval v VOJNO KRAJNO. To je bila obramba izven meja dežel: Slovenija, Hrvaška in Dalmacija. -
1564
Trubar izda Cerkveno Ordningo
V Cerkveni ordningi govori o tem kako naj se vzpostavi protestantska cerkvena organizacija na Kranjskem. Slovenščina pri cerkvenih obredih, v šolah in upravah. Posega v pravice kneza, zato so jo zasegli, Trubarja pa izgnali. Govori tudi o tem kako je pomembno, da se v mestih učijo nem in lat, ker je v mestih veliko trgovcev, na podeželju pa slo. Zavzema se za izobraževanje obeh spolov! -
1573
Hvaško-slovenski kmečki upor 1573
V uporu sodelujejo Kranjska, Hrvaška in Zagorje. Vzroki: začel se je kot kmečki upor na posesti Franja Tahija, ki je nadlegoval žene kmetov in nepravilno zapisoval davke. Kmetje izgnali Franja Tahija in njegovo družino, nato pa se upor prelevi v še nekaj večjega. Na čelu upora so bili Matija Gubec (usmrčen), Ivan Pasamec, Ivan Mogalić in Ilija Gregorić. Zahtevali so ustanovitev kmečke države neposredno pod okriljem cesarja SRC, vzpostavited cesarskega namestništva v Zagrebu, svobodno trgovanje. -
1578
Bruška verska pomiritev
Z Bruško versko pomiritvijo vladar Karel II (vladar notranjeavstrijskih dežel) dovoljuje, da ima plemstvo lahko svobodo veroizpovedi in dovoljuje protestantizem. Šole za plemiče in deželna glavna mesta. S tem pride v Sloveniji do viška protestantizma. -
Tolminski kmečki upor 1713
Goriška in del Kranjske. Vzroki za upor: novi državni davki na meso in vino, izsiljevalsko pobiranje davkov in tlake. Zahtevali so staro pravdo. Upor usmerjen proti fevdalcem in državni oblasti. Zadušitev upora s četami iz vojne krajine - kmete so vse kaznovali, obsodili na na smrt vodje. Na sploh so vsi kmečki upori neuspeli zaradi: slabe oboroženosti in neizurjenosti, nepovezanosti, neenotnosti v zahtevah, problemov s komunikacijo in zaradi naivnega zaupanja v cesarja (ni imel namena pomagat)