-
Ustanovitev Virginije
V začetku 17. stoletja se je pospešilo evropsko priseljevanje v Severno Ameriko. Iz Evrope so tja prihajali predvsem Španci, Francozi in Angleži. Leta 1607 so na vzhodu Angleži ustanovili prvo svojo kolonijo, ki je bila tudi kasneje ena izmed izvirnih 13 kolonij ZDA. Glavno mesto Jamestown je dobilo ime po kralju Jamesu I. Animirani film Pokahontas je dobil ime po istoimenski indijanki, ki je v začetkih angleškim priseljencem pomagala pri prilagajanju na novo okolje. -
Period: to
Ludvik XIV. (in absolutizem)
Ludvik XIV. (imenovan tudi Sončni kralj) je bil absolutistični vladar v Franciji in velja za najdlje vladajočega monarha suverene države v Evropi. V času njegovega vladanja je izpopolnil obliko absolutistične monarhije. Absolutizem je oblika vladanja, kjer ima vladar neomejeno oblast. Ludvik XIV. je imel v rokah vse 3 veje oblasti (zakonodajno, sodno, izvršilno), o vsem je odločal sam s pomočjo uradništva in odgovarjal je le Bogu. Dal je zgraditi razkošno rezidenco Versajska palača. -
Dve razpravi o oblasti (John Locke)
Razsvetljenstvo je bilo filozofsko-kulturno gibanje v 18. stoletju, ki je poudarjalo človeka, naravo in razum. Razsvetljenci to zagovarjali človekove pravice (pravica do življenja, svobode, enakosti in veroizpovedi), demokracijo, izobraževanje. Predstavniki razsveljenstva so John Locke, Voltaire, Charles de Secondat, Jean-Jacques Rousseau, Immanuel Kant... John Locke je v svojem delu Dve razpravi o oblasti zagovarja naravno pravo in predstavi svoje politične ideje.
video: shorturl.at/zLR39 -
Pragmatična sankcija
Na prelomu 18. stoletja se je v Habsburški monarhiji pojavila težava. Karel VI. Habsburški je v želji, da bi krona ostala v njihovi liniji dal uzakoniti Pragmatično sankcijo, s katero je določilo enotnost dežel ter dal pravico ženskim potomkam v liniji, da nasledijo prestol. Karel VI. si je močno prizadeval, da bi bil akt sprejet tudi v drugih deželah in državah. -
Period: to
Vladavina Marije Terezije
Marija Terezija je bila ena izmed razsvetljenih vladarjev, ki so kljub absolutistični obliki oblasti pri vladanju upoštevali določene razsvetljenske ideje, kot npr. da vladar služi ljudem, odprava mučenja, svoboda vere ... Obdobje njenega vladanja imenujemo terezijanizem. Zaznamujejo ga številne reforme - upravne, vojaške, sodne, šolske, verske, davčne in "kmečke", npr. centralizacija uprave, uvedba splošne vojaške obveznosti, obvezno šolanje med 6. in 12. letom ter terezijanski kataster. -
Period: to
Žiga Zois
Žiga Zois je poznan kot mecen slovenskim razsveljencem. Rodil se je v premožni družini in tudi sam uspešno posloval z železom ter bil najbogatejši Slovenec v tistem času. Finančno in materialno je podpiral Zoisov krožek, v katerem so se zbirali številni vidnejši Slovenci. Ukvarjal se je s številnimi humanističnimi in naravoslovnimi vedami. Po njem sta poimenovana mineral cojzit in Zoisova zvončica. V poznejših letih svojega življenja je ohromel in sam zasnoval invaliski voziček. -
Period: to
Ludvik XVI.
Ludvik XVI.(imenovan tudi Ludvik Zadnji) je bil francoski kralj. Na oblast je prišel leta 1774, v času globoke gospodarske krize in številni družbenih trenj, saj sta duhovščina in plemstvo vladala v izobilju, medtem ko so bili kmetje v revščini. Neuspešno je vodil pogajanja s 3. stanom. Hotel je pobegniti in sprožiti upor proti revolucionarjem, a so ga spoznali krivega veleizdaje in ga obsodili na usmrtitev z giljotino, skupaj z s svojo ženo Marijo Antoaneto. -
Pariški mir
Angleži so si prizadevali za prevlado v Severni Ameriki in zašli v vojno s Francozi, ki so prav tako imeli v lasti nekaj ozemlij, vendar so v spopadih zmagali Angleži. Na Pariškem miru leta 1763 so sprejeli, da Francija da Veliki Britaniji ozemlja francoskega Quebeca in Lousiane vzhodno od Missisipija. Tudi Španija je morala Angliji dati Florido. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte se je leta 1769 rodil v revni plemiški družini na Korziki. Pri 26. letih je napisal ljubezenski roman. Bil je stotnik v francoski vojski in bil priča francoski revoluciji. Leta 1795 je uspešno zatrl vstajo v Parizu in od tam se je začel njegov vzpon. Leta 1799 je izvedel državni udar ter si v naslednjih 15 letih podredil velik del Evrope. Leta 1814 je bil izgnan na Elbo, od koder je pobegnil, a so ga nato zaprli na otok Sv. Helene, kjer je umrl.
video: shorturl.at/abmQ3 -
Bostonski pokol
Vojna med Francijo in Veliko Britanijo je oropala angleško državno blagajno. Da bi si država opomogla, je matična VB kolonialistom v ZDA naložila višje davke in carine na blago, kot je čaj, steklo, papir in usnje, kar je stopnjevalo napetosti. Uporniki so se zbrali v sloganu "No taxation without representation", saj so zahtevali svojega predstavnika v angleškem parlamentu, kar jim kralj ni odobril. Uporniki so se zbrali v Bostonu, kjer so britanski vojaki ubili 5 kolonialistov. -
Period: to
Klemens von Metternich
Klemens von Metternich je bil avstrijski politik in diplomat. Bil je tudi kancler, ki je na dunajskem kongresu bil eden vodilnih politikov pri vzpostavitvi novega evropskega reda po padcu Napoleona. Čas njegovega "vladanja" imenujemu Metternichov absolutizem, saj je bil znan po svoji konzervativni usmerjenosti. Znan je po reku: ”Ničesar spreminjati.” Bil je silovit privrženec Svete alianse.
video: shorturl.at/juHST -
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je še en upor kolonialistov Angležem zaradi višanja davkov (v tem primeru na čaj). Kolonialisti so se preoblekli v Indijance in zasedli ladje v bostonskem pristasnišču ter iz krova pometali približno 45 ton čaja. Angleški kralj je ukazal zapreti pristanišče, dokler kolonialisti stroškov ne bi poravnali ter tja poslal vojne ladje. Dogodek je bil eden izmed glavnih povodov za začetek ameriške vojne za neodvisnost. -
Prvi celinski kongres
Celinski kongresi v ZDA so bili sestanki delegatov iz vseh 13 kolonij v Severni Ameriki. Prvi kontinentalni kongres je potekal od 5. 9. do 26. 10. 1774 v Philadelphiji v Pensilvaniji. Glavni sklep je bila pritožba na ravnanje angleškega kralja. Vidnejši člani tega kongresa so bili Geogre Washington, John Adams in Patrick Henry. -
Drugi celinski kongres
Drugi kontinentalni kongres se je začel 10. 5. 1775. Na njem sta med drugim sodelovala tudi Thomas Jefferson, ki je bil glavni avtor deklaracije o neodvisnosti, in Benjamin Franklin. Glavni sklepi kongresa so bili ustanovitev celinske vojske, ki ji je poveljeval Geogre Washington, zahteve po odcepitvi in oblikovanje zastave ZDA. Na srečanju so se predstavniki odločili angleškemu kralju poslati oljčno vejico kot simbol miru. -
Tretji celinski kongres in sprejetje Deklaracije o neodvisnosti ZDA
Tretji celinski kongres je imenovan tudi konfederacijski kongres. Na kongresu se sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti in ustanovili prvo ameriško banko. Deklaracijo o neodvisnosti sta zasnovala Thomas Jefferson in Benjamin Franklin. Sprejeta je bila 4. 7. 1776 in je razglasila 13 prvotno britanskih kolonij za samostojne in neodvisne ter tako prekinila povezave z Veliko Britanijo. Na dan sprejetja ZDA praznuje dan neodvisnosti. -
Period: to
Vladavina Jožefa II.
Jožef II. je bil sin razsvetljene absolutistke Marije Terezije. Z materjo se sprva sovladal, po njeni smrti pa je povsem prevzel oblast. Obdobje njegovega vladanja imenujemo jožefinizem. Tudi sam je nadaljeval z razsvetljenskimi reformami svoje matere. Med drugim je ukinil fevdalna sodišča, s tolerančnim odlokom dal svobodo veroizpovedi, ukinil samostane, ki se niso ukvarjali s karitativno dejavnostjo, omejil tlako z robotnim patentom ter dal kmetom osebno svobodo z nevoljniškim patentom. -
Ustava ZDA
Med letoma 1783 in 1787 so bile ZDA urejene kot konfederacija (ohlapna zveza držav), s sprejetjem ustave pa so postale federacija (zvezna država). Sprejeta je bila v Philadelphiji in vsebuje tudi Listino pravic. Sprva je vsebovala 7 točk, kasneje pa je bila dopolnjena s 27 amandmaji. Ustava je določila obliko politične ureditve, ki je sestavljena iz vrhovnega sodišča, kongresa, ki se deli na senat in predstavniški dom, in predsednika ZDA. -
Period: to
I. faza francoske revolucije
Francija se je sredi 18. stoletja znašla pred bankrotom. Kralj Ludvik XVI. je dal sklicati državne stanove. Vsakemu stanu (duhovščina, plemstvo, meščani in kmetje) je pripadal en glas, zato je bil 3. stan vedno preglasovan in je zahteval glasovanje po glavah. Predlog je bil zavrnjen, zato so ustanovili narodno skupščino, ki je osnovala ustavo oblikovala ustavno monarhijo in odstavila kralja. Parižani so napadli Bastiljo. Oblikuje se geslo francoske revolucije - liberte, egalite, fraternite. -
Period: to
Ustavna monarhija v Franciji
Ustava, ki jo je ustavodanja skupščina sprejela 3. 9. 1791 je odvzela pristojnosti kralju in Francija je postala ustavna monarhija, ustavodanja skupščina pa se je preimenovala v zakonodajno. Kralj je sicer še vedno imel šibko oblast, a je skupščina prevladovala. Nova ustavna ureditev je torej upoštevala načelo delitve oblasti na sodno (vrhovno sodišče), zakonodajno (skupščina) in izvršilno (kralj) oblast. Kralj je še vedno imel pravico veta. -
Napad na Bastiljo
Politične spremembe zaradi ustanovitve narodne skupščine so dale povod za upore po vsej Franciji. 14. julija 1789 so Parižani napadli Bastiljo, ki je bil državni zapor za nasprotnike kraljevega režima (vendar je bilo v času napada tam le 7 zapornikov) in skladišče orožja. Poleg simboličnega pomena je ta dogodek rešil narodno skupščino pred tem, da bi jo kralj razpustil z vojsko.
video: shorturl.at/eikCR -
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Deklaracijo o pravicah človeka in državljana je ustavodanja skupščina v Franciji sprejela 26. 8. 1789. Vsebovala je 17 členov in predstavljala osnutek za poznejšo ustavo. V njej je zapisal tudi slogan francoske revolucije: liberte - egalite - fraternite (svodoba - bratstvo - enakost). Glavne ideje deklaracije so bile osebna svodoba in druge osnovne človekove pravice, suverenost naroda, enakost pred zakonom, nedolžnost, dokler ti krivde ne dokažejo, svoboda govora, varovanje zasebne lastnine ... -
Listina pravic (Bill of Rights)
Listina pravic je bila sestavni del ameriške ustave. Urejala je področje pravic človeka in državljana, kot so svodoba govora, tiska, združevanja, pravica do nošenja orožja, do pravične obravnave na sodišču ... Vseeno so te pravice še vedno veljale le za določene prebivalce ZDA (moške belce), ne pa tudi za ženske, staroselce in Afroameričane (sužnje). -
Sprejetje francoske ustave
Pripravo ustave v Franciji je imela v rokah ustavodanja skupščina (pred narodna skupščina), ki je v času do sprejetja postopoma odpravila fevdalizem, razširila volilno pravico, odpravila cehe, notranje carine, dedno plemstvo in plemiške nazive, suženjstvo, zasegla cerkveno zemljo, ukinila nekatere meniške rede in samostane ... -
II. faza francoske revolucije
Nasprotja so se pojavila tudi znotraj jakobincev, potekal je boj za prevlado med žirondisti in motanjarji. Zaradi sodelovanja z zunanjimi zavezniki (Habsburško monarhijo, Prusijo) so kraljevi družini odvzeli vse pristojnosti in jih dali zapreti. Francija je napovedala vojno koaliciji, a nanjo ni bila pripravljena in tako je tuja vojska prišla do Francije, vendar so jih francoske čete zaustavile. Ustanovljen je bil narodni konvent, ki je razglasil republiko in dal ubiti kraljevo družino. -
Period: to
Koalicijske vojne
Do koalicijskih vojn je prišlo, ker so se tuje države zbale, da bo revolucija izbruhnila tudi na njihovih tleh. Avstrija in Prusija sta se začeli povezovati s pobeglimi francoskimi plemiči in zahtevali ukrepanje. Žirondisti so napovedali vojno Avstriji, ki pa so jo podprle Prusija, Rusija in Piemont. Sprva je francoska vojska doživljala poraze, a so se zbali konca revolucije, se združili in ostro nastopili proti nasprotnikom. V tem času so prostovoljci iz Marseilla prvič zapeli francosko himno. -
Ustanovitev Francoske prve republike
Narodni konvent je 21. 9. 1792 po zmagi v Valmyju nad Prusijo razglasil republiko in dal obglaviti kralja. Na oblasti republike so bili jakobinci z Robespierrom na čelu. Vendar je ta čas zaznamovala vojna in kriza, zato se je pojavil upor proti revolucionarni vladi. Da bi le-ta obdržala svoj status, je začela z brezobzirnim terorjem nad vsakršnim nasprotnikom revolucije. Po ocenah naj bi do 1794 v Parizu oblavili 15000 ljudi.Na koncu je tudi sam Robespierre končal tako kot njegovi nasprotniki. -
Period: to
III. faza francoske revolucije
Obdobje jakobinske diktature se začne leta 1793. Jakobinci so želeli odpraviti ustavo iz leta 1791 in uvesti novo. Uvedli so tudi kult Razuma in preklicali versko svobodo ter prepovedali krščanstvo. To obdobje zaznamujejo tudi nekateri drugi ukrepi, kot so uvedba splošne vojaške obveznosti, maksimizacija cen, zaplenitev premoženja, prepoved klubov društev žensk... Zaradi terorja pa so se jim različne stranke uprle in na julijski seji sprejele sklep o Robespierrevi aretaciji. -
Period: to
IV. faza francoske revolucije
Po usmrtitvi Robespierra je na oblast prišla buržoazija (bogato meščanstvo). Konvent je sprejel že 3. ustavo, s katero so uzakonili direktorij s 5-letnim mandatom kot novo vejo izvršne oblasti. Prav tako so razširili volilno pravico. Gospodarstvo so še vedno ni opomoglo in nastopil je tudi poskus državnega udara, ki ga je zatrl Napoleon Bonaparte, ki je bil nato povišan v poveljnika in vodil več uspešnih bitk nad avstrijsko vojsko. Po podpisu sporazuma 1797 se je končala 1. koalicijska vojna. -
Napoleonova vojaška odprava v Egiptu
Po zmagah v Italiji se je Napoleon z vojsko preusmeril v Egipt, da bi oslabil moč Velike Britanije v Sredozemlju. 1. 7. 17998 so se izkrcali v Aleksandriji in si mesto hitro podredili. Nato se je vojska usmerila proti Kairu, ki ga je tudi zasedla, vendar je bil Napoleon po zgolj 1 tednu v bitki pri Nilu poražen s strani britanskega generala Nelsona. Zanimivo je, da ta odprava ni bila le vojaškega, temveč tudi raziskovalnega značaja, saj je vojsko spremljalo okoli 160 znanstvenikov in arheologov. -
Napoleonov državni udar
Napoleon Bonaparte se je po uspešnih bitkah v Italiji in Egiptu vrnil v Francijo, kjer je ob pomoči vojske leta 1799 izvedel državni udar in odpravil direktorij. 15. 12. 1799 je razglasil konec revoluvije in konzulat ter dal zapisati novo ustavo, ki je uvedla splošno volilno pravico, tribunat in senat ter državni svet in njemu zagotovila široka pooblastila. Leta 1802 ga je senat imenoval za dosmrtnega konzula, 2 leti pozneje pa se je okronal za cesarja. Osredotočal se je na stabilizacijo države. -
Civilni zakonik (Code civil) in Napoleonovo kronanje za cesarja
Civilni zakonik je bil izdan leta 1804 in je uzakonil številne pridobitve revolucije. Zapovedal je enakost pred zakonom, zavarovanje zasebne lastnine, svobodo dela, svobodo vesti, ločitev Cerkve od države, odprava fevdalizma. Med letoma 1809 in 1813 je veljal tudi na Slovenskem v času Ilirskim provinc. Leta 1804 se je Napoleon razglasil za cesarja Francozov. Nadel si je naziv Napoleon I. Veliki. Cesar je bil do 6. 4. 1814. -
Napoleonova zasedba Dunaja
Napoleon je leta 1805 zasedel Dunaj in v bitki pri Slavoloku na Moravskem premagal avstrijsko in rusko vojsko. Cesar Franc II. se je odrekel nazivu svetega rimskega cesarja. Napoleon je po zasedbi prestolnice Avstrijskega cesarstva nekaj dni ostal v Schönbrunnu. -
Celinska zapora
Napoleon je leta 1805 bil poražen pri Trafallgarju in ugotovil, da si Velike Britanije ne bo mogel podrediti, zato je leta 1806 razglasil celinsko zaporo in prepovedal trgovanje z Veliko Britanijo vsem državam, ki so bile odvisne od njega. Da bi si zagotovil uveljavo, je zasedel Portugalsko in Španijo. -
Razpust Sveto rimskega cesarstva nemške narodnosti in oblikovanje Renske zveze
Leta 1806 je francoska vojska premagala Prusijo v bitki pri Jeni in Napoleon je vkorakal v Berlin. Zmagal je tudi v spopadu pri Austerlitzu in razpustil Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti. Prusija je bila leta 1807 primorana podpisati mir v Tilstu, s katerim je izgubila več kot polovico ozemlja. Na območju med Francijo in Avstrijskim cesarstvom je Napoleon ustanovil Rensko zvezo, z glavnim mestom v Frankfurtu. -
Napoleonova zasedba Portugalske in Španije
Da bi uveljavil celinsko zaporo, je Napoleon leta 1807 zasedel Portugalsko (slika), eno leto pozneje pa še Španijo. -
Period: to
Ilirske province
Napoleon je nizal številne uspehe v spopadih z Avstrijo, Prusijo in Španijo. Avstrija je z mirom v Schönbrunu leta 1809 izgubila Salzbug, ozemlje Dalmacija, Istre, Hrvaške, Koroške in vzhodne Tirolske. To ozemlje je Napoleon združil v Ilirske province. Francozi so uvedli novo upravo, sodstvo, reforme v davčnem sistemu, šolstvu (želeli so celo ustanoviti univerzo v LJ) in dali pravice slovenščini. V izgubljeni bitki pri Leipzigu so bile Ilirske province ukinjene.
video: shorturl.at/bcsCQ -
Napoleonov napad Rusije
Leta 1812 je Napoleon zaradi nespoštovanja celinske zapore napadel Rusijo. V armadi je sodelovalo okoli 610000 mož. Sprva so Rusi močno izgubljali in Napoleon je pričakoval, da bo lahko zavzel Moskvo in carja prisilil k podpisu miru. A ko je prišel do mesta, je bilo to prazno in požgano. Položaj vojske je bil kritičen tudi, ker je ruski general Kutuzov ob umikanju požigal polja in ker se je bližala zima. Konec oktobra 1812 je Napoleon ukazal umik. Preživela je le šestina vojakov. -
Bitka pri Leipzigu in razpad Renske zveze
Napoleonov poraz v Rusiji je koalicijskim državam (Prusija, Rusija, Avstrija,Velika Britanija, Švedska) dal novo upanje, zato so se znova povezale. V bitki pri Lepizigu (tudi bitka narodov) je koalicija premagala Napoleona in spomladi leta 1814 zavzela Pariz. Napoleon se je bil prisiljen odreči oblasti in oditi na izgnanstvo na otok Elbo. V Francijo je na prestol prišel Ludvik XVII., ki ni vladal absolutno, ampak s pomočjo parlamenta. O nadaljnji usodi Francijo so odločali na dunajskem kongresu. -
Period: to
Kraljestvo Ilirija
Po ukinitvi Ilirskih provinc je to ozemlje znova pripadlo Avstrijskemu cesarstvu. Oblikovali so ga v posebno administrativno enoto Kraljestvo Ilirija. Oblasti so obdržale določene reforme, razen tistih, ki so ogrožale njihov absolutistični in fevdalni sistem. Kmetje so morali poravnati zaostale obveznosti fevdalcem in državi, določene šole so bile ukinjene ali pa so znova prišle pod nadzor Cerkve. Prav tako je bila ukinjena civilja poroka. -
Dunajski kongres
Po zmagi nad Napoleonom je koalicija želela v Evropi znova vzpostaviti stari režim, restavracijo oblasti, starih vladarskih dinastij in obnovitvi ozemeljsko ureditev. Septembra so se na Dunaju sešle Avstrija, Prusija, Rusija, Velika Britanija, pa tudi Španija, Portugalska, Švedska in Francija. Države sprva niso dosegle soglasja, a po vesti, da je Napoleon pobegnil iz Elbe so 9. 6. 1815 dosegli kompromis. Za zagotovitev trajnega miru v Evropi so oblikovali Sveto alianso (Avstrija,Rusija,Prusija). -
Napoleonov izgon na Elbo
Elba je otok v Sredozemskem morju. Po izgubljeni itki pri Leipzigu je koalicija na otok izgnala Napoleona. Tja je prispel 30. 5. 1814. V prvih mesecih na otoku je Napoleon vzpostavil manjšo vojsko, nekaj rudnikov železa in obdelovalnih površin. 26. 2. 1815 je s pomočjo 700 mož z otoka pobegnil in prispel v Cannes v Franciji. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Klemens von Metternich, avstrijski kancler, je bil eden glavnih zagovornikov Svete alianse, ki si je prizadevala zatirati revolucionarne ideje, skrbela za ohranitev mej, star politični režim in zatiranje liberalizma in nacionalnih idej. Nasprotoval je tudi uvedbi ustave in širjenju volilne pravice. V času njegovega delovanja je veljala stroga cenzura, policijski nadzor in prepoved političnega združevanja. Časopisi niso smeli kritizirati politike, na delu so bili ovaduhi,novinarje so podkupovali. -
Bitka pri Waterlooju
Po pobegu z Elbe se je Napoleon vrnil v Francijo. Pod njegovim poveljstvom sta se pri Waterlooju (v današnji Belgiji) 93000 francoskih vojakov spopadlonz britansko-prusko vojsko. Silovit boj je trajal 10 ur. Napoleon je bil znova poražen in izgnan na otok Svete Helene.
video: shorturl.at/bckmU -
Napoleonov izgon na otok Svete Helene
Po desettedenski plovbi je Napoleon 15. 10. 1815 prispel na otok Svete Helene. Tam je bil postavljen za guvernerja otoka. Sprva je bil nastanjen v Briarsovem pavilijonu, a je bil nato premeščen v hišo Longwood. V času, ki ga je preživel na otoku, je veliko bral in se učil angleškega jezika. Konec leta 1817 je zbolel, najverjetneje za rakom na želodcu, čeprav nekateri verjamejo, da je bil zastrupljen. Umrl je na otoku, 5. 5. 1821. O njegovih letih na Sveti Heleni je bil leta 1929 posnet tudi film -
Ljubljanski kongres
Ljubjanski kongres je bil drugi, izmed skupno treh, kongresov Svete alianse, ki se je sestajala zaradi revolucij, ki so se dogajale po Evropi. Povod za sklic je bila revolucija v Neapeljskem kraljestvu. Aliansa je neapeljskemu kralju ponudila pomoč in dosegla uspeh, saj so bili revolucionarji poraženi. Drugi del kongresa se je ukvarjal z revolucijami v Piemontu, Moldaviji in Vlaški. Ljubljana je v času kongresa močno napredovala, bila obnovljena in kulturno obogatena.