-
Prva angleška kolonija
Kolonija Virginija je bila ena prvih angleških kolonij v Severni Ameriki, ki je obstajala od 1607 do 1776. -
Ludvik XIV in absolutizem
Takrat se je rodil Francoski kralj Ludvik XIV. Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj, je vladal kot kralj Francije in kralj Navare od 14. maja 1643 do svoje smrti. Bil je najdlje vladajoči monarh suverene države v evropski zgodovini (72 let). Absolutizem je bil najbolj viden v vojaških zadevah. Ludvik XIV. je veliko raziskoval. Vsakič si je Francija močneje utrdila meje in se bolj zavarovala pred tujimi vpadi. -
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo družbeno, filozofsko in umetniško gibanje. Razsvetljenstvo se je najprej formiralo v Angliji, potem pa se je razširilo še po vsej Evropi, vrhunec pa je doseglo v Franciji. Razsvetljenstvo je tok, ki verjame v napredek in zaupa v moč razuma. To pomeni da je razsvetljenstvo ozaveščanje in izobraževanje meščanstva, ki se bori za družbeno enakopravnost in proti privilegiranemu položaju plemstva in duhovščine. https://www.youtube.com/watch?v=BUDqXLXP3m0 -
Pragmatična sankcija
Pragmatična sankcija je slovesna odredba suverena o zadevi primarnega pomena in ima moč temeljnega zakona. V pozni zgodovini Svetega rimskega cesarstva se je natančneje nanašal na edikt, ki ga je izdal cesar. Zagotovila naj bi, da da bo avstrijski prestol in habsburške dežele podedovala hči cesarja Karla VI, Marija Terezija. -
smrt Ludvika XIV
Ludvik XIV. je trpel za mrzlico in gangreno, ob odhodu pa je zbral še dovolj moči, da je izjavil: Jaz odhajam, Francija ostaja. 1. septembra 1715 je v Versaillesu umrl. -
Vladanje Marija Terezija (do 1780)
Dobo Marije Terezije in njenih snov imenujemo razsvetljeni absolutizem. V času njihovega vladanja so nastali številni temelji sodobne Evrope. V obdobju njenega vladanja je opazila šibkost in neizobraženost ljudi, zato je uveljavila reforme : pravne in upravne, kmečke, vojaške, šolske, cerkvene in gospodarske reforme. Država se je po teh reformah vzdignila na vrh in veljala za eno najmočnejših. Marija Terezija se je v zgodovino vpisala kot eno najvplivnejših in najmočnejših vladaric. -
Žiga Zois (do 1819)
Rojen je bil 23. novembra 1747 v Trstu. Bil je izobražen pesniki, pisatelji in razumnik. Bil je tudi mecen ostalim Slovenskim pisateljem in jim denarno pomagal. Umrl je 10. novembra 1819 v Ljubljani. -
Ludvik XVI (do 1793)
Ludvik XVI se je rodil v Versaillesu, 23. avgusta 1754.Leta 1774 je Ludvik XVI postal kralj v kraljevini Franciji, saj je njegov oče umrl zelo mlad, tako, da ni nasledil prestola. Poročil se je z Avstrijko Marijo Antonieta, ki je bila najmlajša hčer avstrijske cesarice Marije Terezije in imel 4 otroke. Leta 1792 je bil Ludvik XVI. aretiran in obsojen na smrt z giljotino. -
Pariški mir
Francozi izgubijo Kanado in V Louisiano. Z del Louisiane pa predajo Špancem za v zameno za Florido. -
Napoleon Bonaparte (do 1821)
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojskovodja, ki je v začetku 19. stoletja osvojil večji del Evrope. Med francosko revolucijo se je hitro povzpel po vojaških vrstah. Po prevzemu politične oblasti v Franciji se je leta 1804 okronal za cesarja. Po katastrofalni bitki z Rusijo leta 1812 se je Napoleon dve leti kasneje odpovedal prestolu in bil izgnan na otok Elba. Leta 1815 se je vrnil na oblast. Po porazu v bitki pri Waterlooju je ponovno izginil na otok Sveta Helena, kjer je umrl pri 51 letih. -
Bostonski pokol
Pred pobojem v Bostonu so Britanci uvedli številne nove davke na ameriške kolonije, vključno z davki na čaj, steklo, papir, barvo in svinec. Kolonije teh zakonov niso marale. Menili so, da ti zakoni kršijo njihove pravice. Poboj v Bostonu se je začel zvečer 5. marca 1770 z majhnim prepirom med britanskimi vojaki in kolonisti. Argument se je začel stopnjevati, ko se je zbralo več kolonistov in začeli nadlegovati in metati palice na vojake. -
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je bil bojkot Bostončanov proti davku na čaj, ki je bil uveden brez sodelovanja zastopnikov tedanjih angleških kolonij. Začela se je s tem, da so v Indijance preoblečeni prebivalci mesta na silo zasedli tri ladje angleške Vzhodnoindijske družbe in zmetali v morje tovore čaja, ker niso hoteli plačati carine. -
Klemens Wenzel von Metternich (do 1859)
Bil je Avstrijski diplomat in politik, ki se je v zgodovino zapisal s svojim prispevkom pri postavitvi novega evropskega reda po padcu Napoleona. Leta 1848 je prisilno odstopil iz mesta kanclerja. -
Prvi celinski kongres (Filadelfija)
Prvi kontinentalni kongres je potekal od 5. septembra do 26. oktobra 1774. Delegati iz vsake kolonije, razen Georgia , srečal v Carpenter's Hall v Philadelphiji v Pensilvaniji. Razpravljali so o trenutnih razmerah z Britanijo, vključno z nevzdržnimi dejanji, ki jih je britanski parlament Bostonu naložil kot kazen za Bostonska čajanka . -
Drugi celinski kongres
Drugi celinski kongres je večino vojne za neodvisnost služil kot začasna vlada ZDA .Ta enodomni upravni organ bi se sklical na osmih sejah, preden se je leta 1789 razpustil, ko je 1. kongres Združenih držav po novi ustavi Združenih držav prevzel vlogo nacionalne zakonodajne veje oblasti. Tako prvi kot drugi celinski kongres sta bila sklicana v Philadelphiji -
Tretji celinski kongres
- Julija 1776 v Philadelphiji, sprejmejo deklaracijo o neodvisnosti s katero so razglasili odcep od Anglije, sestavil pa jo je na osnovi idej Thomas Jefferson, kasnejši predsednik ZDA.
-
Vladanje Jožefa II (do 1790)
Jožef II. je v letu 1764 postal rimski kralj. Po smrti Marije Terezije je prevzel samostojno vladanje v habsburških deželah in nadaljeval z reformami. Odpravil je fevdalizem in razglasil enakost med ljudmi. -
Ameriška ustava
Je vrhovni zakon združenih držav, ki je bil ustanovljen v Philadelphiji 17. septembra. Vsebovala je 7 točk po 27 amadmajev. -
1. faza francoske revolucije (do 1791)
Začne se z napadom na Bastilijo. Odpravljeni so bili preostanki fevdalnega sistema ter privilegiji plemstva in duhovščine, sprejeta je bila Deklaracija o pravicah človeka in državljana. Gospodarska kriza je prizadela najrevnejše, povečalo se je število revežev in beračev. 3. septembra 1791 pa je bila sprejeta ustavna monarhija. https://www.youtube.com/watch?v=5eeg_W-1jEE -
Napad na Bastilijo
Revolucionarji, ki so napadli Bastiljo, so bili večinoma obrtniki in lastniki trgovin, ki so živeli v Parizu. Bili so člani francoskega družbenega sloja, imenovanega Tretji stalež. V napadu je sodelovalo okoli 1000 moških. Med boji je bilo ubitih približno 100 revolucionarjev. Datum viharjenja Bastilje, 14. julij, danes praznujemo kot francoski dan državnosti. Podobno kot četrtega julija v ZDA. -
Deklaracija o pravicah
Deklaracija o pravicah človeka in državljana je eden ključnih dokumentov francoske revolucije. Na podlagi doktrine naravnega prava je ta deklaracija definirala pravice, ki naj bi veljale za vse in vedno. Deklaracija vsebuje 17 členov. V 17-ih členih dobro navede človeka in državljana, ki se med seboj razlikujejo. -
Listina pravic
Začela je veljati 15. decembra 1791.Listina pravic ščiti svobodo govora, svobodo veroizpovedi, pravico do posesti in nošnje orožja, pravico do zbiranja in pravico do peticij. Prepoveduje neutemeljene preiskave in zaplembe, kruto kaznovanje. -
Sprejetje ustave
Francija postane ustavna monarhija. Kralj se je moral odpovedati absolutistični državi in je moral priseči ustavo. Izvolili so tudi nove zakonodajne skupščine in dali volilno pravico moškim nad 21 let. -
Koalicijske vojne (trajajo do 1815)
1.Koalicijska vojna ( Francija se spopade v bitki z Avstrijo in Prusijo)
2. Koalicijska vojna ( V vojno pridejo še Angleži)
3. Koalicijska vojna ( zgodita se dve pomembni vojni, in sicer pomorska bitka pri Trafalgarju in bitka pri Austerlitzu)
4. Koalicijska vojna (Napoleon napade Rusijo) -
2. faza francoske revolucije
Meščanstvo je postajalo čedalje bolj razdvojeno in izoblikovali sta se dve skupini revolucionarjev, in sicer žirondisti in jakobinci. Španija je dobila vse več sovražnikov, Francija pa je šla v vojno z Prusijo in Avstrijo. Razpisane so bile tudi nove volitve. Zaradi usmrtitve kralja je Francija dobila še nove nasprotnike (Nizozemska, Velika Britanija, Švedska Sardinija, Portugalska). -
Začetek republike
- septembra se je narodni konvent zbral v Parizu in ukinil monarhijo ter Francijo razglasil za republiko. V obdobju republike sprožijo upor proti kralju Ludviku XVI in ga obsodijo na smrt. Po usmrtitvi kralja pa si ustvarijo veliko nevarnosti, saj zunanje države tvorijo koalicijo proti Franciji.
-
3. faza Francoske revolucije (do 1794)
Oblast so prevzeli jakobinci, katere je vodil Maximilien Robespierre. Uvedli so nov koledar ter odpravili fevdalizem. 27. julija 1794 Robespierra usmrtijo ter na oblast pride buržoazija in si prilasti rezultate revolucije in potem nastopi obdobje kapitalizma. -
4. faza francoske revolucije (do 1799)
Oblast so prevzeli žirondisti in sicer s pomočjo vojske. Leta 1799 Napoleon izvede državni udar s pomočjo iste vojske katera je pomagala žirondistom in oznani konec revolucije. -
Zmaga Napoleona v S Italiji
Bitka pri Lodiju, v kateri je francoski general Napoleon Bonaparte porazil avstrijsko vojsko. Bitka pri Lodiju je zaradi pobega avstrijske vojske ni bila odločilnega pomena, postala pa je pomemben element v odnosu Napoleona do njegove vojske, pri kateri si je s svojim pogumom utrdil položaj glavnega vojaškega poveljnika. -
Napoleonov državni udar
Leta 1799 Napoleon izvede državni udar in prevzame oblast, ter se imenuje za prvega konzula. Leta 1804 pa samega sebe okrona za cesarja Francije in tako Francija postane cesarstvo. Uvedel je načela francoske revolucije. Pridobil si je tudi zaupanje ljudi. Obdobje vladanja Napoleona se imenuje bonapartizem. https://www.youtube.com/watch?v=PhdvzvSdhdM -
Civilni zakonik
Njegovo ime je Code civil in je francoski civilni zakonik, ki je zajemal celotno civilno pravo in ga ločil od gospodarskega. V njem je poudarjena vloga državljana in daje velik poudarek človekovim pravicam. -
Napoleonov osvajalski pohod proti Avstrijskemu cesarstvu
Leta 1805 je potekala pomorska bitka pri Trafalgarju pri kateri je Napoleon izgubil proti Angliji. -
Napoleonova celinska zapora
Po porazu pri Trafalgarju, se je Napoleon odločil da bo Anglijo napadel gospodarsko. Leta 1806 je razglasil celinsko zaporo, katera je evropskim državam prepovedala trgovanje z Anglijo. To je izvedel tako, da je nadzoroval obale z ladjami. Celinsko zaporo pa je kršila Portugalska. -
Napoleonov osvajalni pohod proti Španiji
Španska vojna za neodvisnost se je razvila leta 1808 v času Napoleonskih vojn. Španija, Velika Britanija ter Portugalska so združile moči in se spopadle s Francozi. Novembra 1808 se je Napoleon odločil, da bo zavzel Španijo. Prevzel je nadzor nad 250000 francoskimi vojaki in zavzel velik del španskega ozemlja. Vojna je potekala brez večjih sprememb do leta 1812, potem pa je britanska vojska s podporo španske in portugalske vojske premagala francosko vojsko. -
Ilirske province (do 1813)
Ilirske province je Napoleon ustanovil 14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija poražena v bitki pri Wagramu. S tem je Avstriji odvzel dostop do morja, Francija pa je bila bolje povezana s turškimi deželami. Obsegale so J Tirolsko, Istro, Goriško, Kranjsko, Dalmacijo in Hrvaško na desnem bregu Save, njeno glavno mesto pa je bila Ljubljana. https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/53495650 -
Napoleonov osvajalni pohod proti Rusiji
Napoleonov pohod na Rusijo je bil največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko. Napoleonova vojska je 24. junija 1812 prekoračila rusko mejo. Rusi so se pred francosko vojsko hitro umikali. Prvič so sprejeli bitko v Smolensku, kjer so Francoze zaustavili za 3 dni. Pri Borodinu je prišlo do največje in zelo krvave bitke. Napoleon je pozival k mirovnemu sporazumu, a ni dobil odziva. Pri vračanju domov je večina vojakov zaradi hudega mraza v Rusiji umrlo, zato ta zmaga ni bila prepričljiva. -
Vojna pri Leipzigu
- oktobra leta 1813 se je začela en najpomembnejših bitk iz časa Napoleonskih vojn, in sicer bitka pri Leipzigu. V bitki pri Leipzigu so združeno vojsko sestavljale ruska, avstrijska, pruska in švedska armada. Po dveh dnevih bojevanja so armade obkolile Napoleonovo vojsko in jo porazili. Prvič v življenju je bil Napoleon pošteno premaga in prisiljen se je bil umakniti na Elbo.
-
Kraljestvo Ilirija (do 1849)
Ilirsko kraljestvo je bila administrativna enota Avstrijskega cesarstva, ki je bila ustanovljena 3. avgusta 1816 do 1849. Nastala je iz napoleonskih Ilirskih provinc, ko so bile na dodeljene Avstriji. Že ob ustanovitvi je bila iz kraljestva izločen del Hrvaške. Glavno mesto Ilirskega kraljestva je bila Ljubljana. -
Izgon Napoleona (Elba)
Leta 1813 je sledil še en velik poraz Napoleona v bitki narodov pri Leipzigu. Koalicija, ki se ji je priključila še Švedska, mu je zadala hud poraz. Napoleon je bil izgnan na italijanski otok Elba. Leta 1815 pobegne z Elbe nazaj v Francijo in vlada še 100 dni. -
Dunajski kongres
Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 1. septembra 1814 do 9. junija 1815. Na kongresu je sodelovalo več predstavnikov držav, in sicer Avstrija, Prusija, Rusija, Združeno kraljestvo in Francija. Cilj kongresa je bil oblikovanje mirovnega sporazuma s strani Francije. -
Izgon Napoleona (Sveta Helena)
Leta 1815 sledi zadnja bitka. Koalicija ga spet premaga in dokončno je izgnan na otok Sv. Helena v Tihem oceanu. Tokrat so ga zaprli na otok, daleč proč od kopnega, da ne bi spet pobegnil. Tam je leta 1821 umrl. -
Bitka pri Waterlooju
Bitka pri Waterlooju se je odvijala 18. junija 1815. Francoska vojska pod vodstvom Napoleona Bonaparteja je bila premagana v spopadu proti dvema združenima vojskama, in sicer med prusko vojsko ter združeno vojsko angležev in njihovih zaveznikov. -
Metternichov absolutizem in predmarčna doba (do 1848)
V Avstriji je bil uveden Metternichov absolutizem. Uveljavili so tudi strog nadzor v družbi. Uradniki so pregledovali knjige, revije in časopise pred tiskom in preprečili objave, ki so bile po njihovem mnenju škodljive državi. Predmarčna doba je obdobje od dunajskega kongresa do marca 1848, ko so Evropo preplavile revolucije. Obdobje imenujemo tudi obdobje Metternichovega absolutizma in je pomembno vplivalo na kulturno, politično in gospodarsko življenje -
Sveta Aliansa
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26. septembra 1815 podpisali vladarji Rusije , Avstrije in Prusije z namenom, da bi obdržali državno ureditev in preprečili širjenje francoske revolucije. https://www.youtube.com/watch?v=wAiPMF6qpd8