Časovni trak 2

Prečkanje grmanskih ljudstev čez slovensko ozemlje

Period: 400 to 599

Langobardi, Vizigoti, Ostrogoti.

Huni uničijo Emono

452

Huni se poraženi vračajo iz bitke pri Katalunskih poljanah in na poti uničujejo mesta. SRC- se krha.

Prihod Slovanov s severa

550

Iz območja Moravske, s pomočjo rek.

Naselitev Slovanov

Period: 550 to 825

Vrhunec naseljevanja je bil konec 6. stoletja. Viri: pisni- zapisi Langobardskega zgodovinarja Pavla Diakana (opisoval je dogodke v V Alpah), materialni: arheološki ostanki (pokopavanje mrtvih), jezikovni: ostanki krajevnih imen.

Odhod Langobardov v Italijo

568

Na prostor nekdanjih provinc Norik in Panonije se naselijo Slovani.

Osvojitev Sirmija

582

Avari in Slovani skupaj osvojijo Sirmij.

Prihod Slovanov z jugovzhoda

590

Iz Balkana so potovali po rekah proti toku. Naseljevali so se pod nadoblastjo Avarov.

Samova plemenska zveza

Period: 623 to 658

Samo (frankovski prodajelec orožja) združi Slovane V Alp in Istre v Samovo plemensko zvezo. Leta 623 se uprejo Avarom, leta 626 skušajo zavzeti Bizanca. Ko leta 658 Samo umre Avari obnovijo svolo oblast.

Zasedanje Carigrada in Konstatinopla

626

Avari in Slovani skupaj želijo zasesti Carigrad in Konstatinopl.

Karantanci izgubljajo samostojnost in državnost

Period: 640 to 828

od okoli 640 je bil Valuk Inez Slovanov na področju nastajajoče Karantanije. Karantanija je bila do okoli leta 740 samostojna kneževina. Leta 743 Karantanci za vojaško pomoč prosijo Bavarce. Tako premagajo Avare, amorajo priznavati nadoblast Bavarcev. Leta 818 se spodnjepanoski knez Ljudevit Posavski upre furlanskemu upravniku. Franki premagajo Karantance in Krniole in dokončno izgubijo oblast. Do okoli leta 828 spadajo pod bavarsko-frankovsko oblast, kasneje pa frankovsko grofijo.

Karantanija

Period: 658 to 828

Območje današnje Koroške. Središče je bil Krnski grad na Gospodvetskem polju. Bila je kneževina.

Ustoličevanje koroških knezov

850

Kosezi so postavili knize na knežji kamen, ki je stal na Gosposvetskem polju in tako so mu predali oblast. Potekalo je vse do 1414.

Pokristjanjevanje Spodnje Panonije

867

Na območje Spodnje Panonije leta 867 prideta misionarja iz Soluma: Konstantin (Ciril) in Metod- za potrebe širjenje vere ustvarita glagolico.

Spodnja Panonija

Period: 869 to 874

Območje med tremi rekami (Drava, Mura, Donava, Roba), središče je bilo v Blatenskemu Kostelu. Leta 847 je bil Pribina povzdvignjen v Fankovskega grofa, na območje so se naseljevali kolonisti, leta 861 to območje naseli Kocelj, leta 869 se pridruži Moravanom v uporu proti Frankom, kasneje leta 874 Franki z Veliko Moravsko skleněji premirje, kjer vsopijo v zahodno kulturni krog, pridobijo krščanstvo, fevdalizem in nove oblike gospodarstva.

Povzdvig Karantanije v Vojvodino SRC-ja

Period: 874 to 976

V Spodnji Panoniji leta 874 padec Koclja, oblast nad tem delom prevzame Arnulf (Arnulfovo kraljestvo). Leta 955 Oton I. premaga Madžare, s tem SRC obnovi oblast nad Karantanijo in Karniolo, napadi se umirijo in Slovani pridejo pod njihovo oblast. Leta 976 nastane Vojvodina Koroška.

Nastanek Škofja Loke

973

Nastalo je ob sotočju rek in vznožju heiba z gradom. Leta 973 je cesar Oton II. loško ozemlje dodelil freisinškim škofom.

Vojvodina Koroška

976

Sestavljena je bila iz mejnih krajn- manjših enot povezanih v celoto (Veronska, Furlanijska, Koroška, Karantanjska, Savinjska, Kranska, Istra).

Gospodje žovneški

1341

v začetku 14. stol. postanejo Habsburški vazali. Posesti so pridobivali na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Po Vovbržanih so podedovali Celje. Leta 1341 jih je cesar Ludvik Bavarski povzdvignil v grofe. Ukvarjali so se z posojanjem denarja, vojaško najemnino in obladovali so prometne poti čez Slovenijo.

Bitka pri Nikopolju

1396

Herman II. proti Turkom. Reši ga Sigismund Luksemburški, ki kasneje privoli v oprook z Hermanovo hčerko Barbaro. Pridobijo posesti na Hrvaškem.

Prvi turški vpadi

Period: 1408 to 1415

Prvič napadejo leta 1408 v oklico Metlike. Njihova ideja je bila ropanje države ne pa širjenje ozemlja.

Celjski grofje povzdvignjeni v državne kneze

1436

Povzdvigne jih Sigismund Luksemburški, Celjski grofje tako postanejo enakovredni Habsburžanom.

Konec vojne med Celjskimi in Habsburžani

1443

Vojna se je končala s porovnalo léta 1443. Celjski so lahko obdržali svoj knežji naziv, vendar so izgubili svojo deželo. Prišlo je do dedne pogodbe med njimi: v primeru da ena rodbina izumre, vse deduje druga

Turki osvojijo Carigrad

1453

Atentat na Ulrika II.

1456

Ker se je vmešaval za skrbništvo nad mladoletnim ogrskim kraljem Ladislavom je nad njem leta 1456 Ladislav Hunyadi v Beogradu izvedel atentat. Z njegovo smrtjo so Celjski grofje izumrli in s tem so Habsburžani dobili vse njihove posesti.

Obdobje slovitih turških vpadov

Period: 1469 to 1488

Močni in številni odredi konjenice, napadi so bili hitri, dobro organizirani in nepričakovani. Trajali so 1-2 tedna, pa tudi do več mesecev, bili so nenačrtovani, usmerjeni so bili v eno deželo na enkrat. Njabolj je trpela Kranjska.

Kmečki upor na Koroškem

1478

Kmetje so nasprotovali kmečki obrti in trgovin, imeli so slabo letino, bila je lakota, fevdalci so višali dajatve in dodajali nove, izpostavljeni so bili turškim vpadom. Povod upora so bile krajevne težave na posestvu enega od fevdalcev. Kmetom so se pridružili še rudarji, podeželski obrrtniki fužinarji in meščani. Sprva je upor želel zatreti cesar, a so ga prej zatrli že turki. zemljiški gospodje so voditelje upora pobili, kemtom pa dodali še dodatne dajatve.

Turkški vpadi med leti 14911- 1498

Period: 1491 to 1498

To so bili manjši roparski napadi. Izpostavljene so bile Dolenjska, Notranjska, ter okolica celja in Ptuja.

Vseslovenski kmečki upor

1515

Območje Kranjske, Štajerske in Koroške. Kmetje so nasprotovali fevdalnemu sistemu, povezali so se v kmečko zvezo. Neuspešno so posredovali pri cesarju Maksimilijanu I. Kmetje so bili pomankljivo izurjeni in slabo opremljeni. Na višku je bilo 80000 upornih kmetov. Za kazen so dobili nove dajatve, uporniški phening (enkratno so morali plačeti še en dodatni davek), nasplošno so morali plačevati višje dajatve.

Turkški vpadi med leti 1522-1540

Period: 1522 to 1540

Njihov cilj so bila območja Notranjske, Dolenjske in Krasa. Ideja sultana Sulejmana Veličastnega je bila zavzeti Dunaj. To so poskusili 2-krat, prvič leta 1529 in drugič leta 1532, a jim ni uspelo.

Jezuitski red

1540

Jezuitski red je bil nov katoliški/samostanski red neposredno podrejen papežu. Njegova naloga sta bila delovanje proti krivoverstvu in mosionarjenje izven Evrope. Slovili so po svoji verski gorečnosti, izobrazbi in učinkovitem pridiganju. V številnih deželah so prevzeli deško in visoko šolstvo. Red je bil tudi nosilec cerkvenih sodišč proti krivovercem-inkvizicije. Najbolj dejavna so bila inkvizicijska sodišča v Italiji in Španiji, kjer so ljudi mučili in ustrahovali za doseganje svojih ciljev.

Turški vpadi po letu 1540

Period: 1540 to 1600

Bili so redkejši. Leta 1559 so zadnjič vdrli na Kranjsko, leta 1600 pa zadnjič v Prekmurje.

Tridentinski koncil

1545

Leta 1545 je papež Pavel III. skicla skončil v Trident. Skušali so vzpostaviti versto enotnost v Evropi in končeti verski spor, želeli so prepovedati kupčevanje z odpustki in prodajo cerkvenih služb, želeli so imeti bolj izobraženo duhovščino, ki je bila zavezana k celibatu in želeli so uvesti matične knjige s podatki o krstih, rojstvih in smrtih.

Protireformacija ali katoliška obnova

Period: 1545 to 1648

Protireformacija je bila notranja preureditev rimokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo. Sprožilo jo je duhovno prenovljeno papeštvo.

Hugenotske vojne

Period: 1562 to 1598

Francija (protestanti-Hugenoti) proti rimokatoliški stranki, kaseje se je Hugenotom pridružila še Anglija, rimokatoličanom pa Španija.

Oblikovanje Notranjeavstrijske dežele

1564

Namen oblikovanja Notranjeavstrijske dežele je bil za protiturško obrambo. Oblikovanje je vodil nadvodja Karel II. Glavno mesto je bilo v Gradcu. Obrambni pas vzdolž turške meje se je izoblikoval v vojno krajino (obramba izven meja dežel: Slavonija, Hrvaška in Dalmacija- sistem razvitih utrdb).

Šentjernska noč

1572

Hčera Katarine Medičejske se naj bi poročila z hugenotom Henrikom Navarskim. Katarina je to odobrila, a ko so v mesto prilli njegovi sorodniki so vse pomorili. Tisto noč naj bi pomorili 3000 hugenotov.

Hrvaško-slovenski kmečki upor

1573

Območje Štajerske, del Kranjske in hrvaško Zagorje. Vzrok so bile težave na posestih fevdalca Franja Tayh, ki je zlorabil hčere in žene kmetov, ter zelo grobo pobiral dajatve. Upor se je začel 27. 1. 1573. Na čelu so bili Matija Gubec, Ivan Pasanec, Ivan Mogalić in Ilija Gregorić. Zahtevali so ustanovitev kraljevega namstništva v Zagrebu. Vojska fevdalcev jih je pokončala v bitki pri Stubici. Voditelje so usmrtili.

Nantski edikt

1598

Leta 1598 se vojne med hugenoti in rimokatoličani končajo, ko Henrik IV. prizna versko svobodo. Po vojnah Francija doživi kulturni in gospodarski razvoj. Nantski edikt je kasneje trajal še 50 let oz. do prihoda prvega absulotističnega vladarja.

Tridesetletna vojna

Period: 1618 to 1648

Novi češki kralj Ferdinand II. Habsburški ni spoštoval verske svobode plemstva. Protestantski knezi so se l. 1608 organizirali v unijo, katoliški tabor pa se je že prej l. 1521 povezal v ligo. Spopad med taboroma je sporžila vstaja na Češkem l. 1618, ko so češki plemiči vdrli v kraljevi dvorec Hardčani in skozi okno vrgli tri kraljeve odposlance (Praška defenestracija). Spopadi so zajeli tudi druge dele SRC-ja in Evrope: Dansko, Švedsko in Francijo. Umrlo je 7 mio. ljudi, mesta so bila uničena.

Bitka na Beli gori

1620

Potekala je med tridesetletno vojno. Ferdinand II. premaga protestantsko vojsko.

Vestfalski mir

1648

Z Vestfalskim mirom ali Mirom med narodi se je končala tridestletna vojna. Začelo se je širjenje Habsburškega vpliva po Evropi. Cesarstvo je postalo ohlapna svezza različnih dežel. Švica in Združena Nizozimska sta se odcepili od SRC-ja on postali samostojni. Francija si je razširila posest. Švedska je pridobila ozemlje in postala gospodarica Baltika. Rimokatoliška cerkev je morala sprejeti določilo, da knezi še naprej lahko odločajo o veri svojih podložnikov. Priznan je bil še kalvinizem.

Tolminski kmečki upor

1713

Območje Goriške in del Kranjske. Vzrok je bil v novih državnih davkih za meso in vina, ter nasilnega pobiranja dajatev. Zahtevali so staro pravdo. Upor ni bil namenjen samo le proti fevdalcem, ampak tudi proti državni oblasti. Upor so zadušili s četami iz vojne krajine .