-
Period: to
Utopični socializem
Gre za skupno oznako za idealistični nazor filozofov, družbenih kritikov in reformatorjev. Pojem utopični socializem prvič omenita Karl Marx in Friedrich Engels v Komunističnem manifestu. V tem sta povedala razliko med njunim znanstvenim in utopičnim socializmom. Zavzema se za skupno lastnino, kar bi onemogočilo izkoriščanje med družbenimi sloji. -
Period: to
Faza A - Začetki slovenskega narodnega gibanja
Faza A se je začela ko so spoznali, da je slovenski jezik enoten, kljub temu da je razdeljen na narečja. Po letu 1780 in v prvi polovici 19. stoletja so se v hiši barona Žiga Zoisa začeli zbirati slovenski razsvetljenci, kjer so si izmenjevali ideje in ustvarjali v slovenskem jeziku. V tem krogu so se zbirali Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Blaž Kumerdej, Jurij Vega... Žiga Zois je bil mecen. To je bogatejši človek, ki financira za izdajo del, za katere se zanima. -
Period: to
Dunajski kongres
Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil. Načela dunajskega kongresa so bila obnoviti atari red z zatrtjem revolucionarnih idej, zagotoviti legitimnost starih vladarskih rodbin ter vzpostaviti ravnotežje moči. Sodelujoči v kongresu so bili avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I., pruski kralj Friderik Viljem III. in ostali najvišji predstavniki držav koalicije. Vodil ga je avstrijski knez Klemens von Metternich. -
Period: to
Začetek narodnih in liberalnih gibanj
Nastali sta dve meščanski gibanji. To sta liberalno-demokratično gibanje in nacionalno gibanje. Liberalizem je nauk, kjer je svoboda posameznika in enakost pred zakonom temelj družbenega napredka. Nacionalno gibanje pa se zavzema za ustanovitev enotnih držav posameznega naroda ali pa, da se povečajo pravice naroda znotraj tuje države kot so bili Slovenci v Avstrijskem cesarstvu. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Je obdobje v katerem je Metternich vladal Avstrijskemu cesarstvu namesto Ferdinanda I. Največ pozornosti je namenil zunanji politiki. Želel si je narediti spremembe. Želel je odpraviti fevdalizem, večanje meščanskih vlog in sprostitev narodnih gibanj. Zato je uvedel cenzuro, prepoved združevanja in policijski nadzor. -
Nastanek zveze komunistov
Zveza je nastala leta 1847 z namenom zrušiti kapitalizem in vzpostaviti nov družbeni red (socializem), ki bi prešel v komunizem. S tem bi dosegli brezrazredno družbo. -
Leto revolucij
Leto revolucij oz. Pomlad narodov so bile meščanske revolucije, saj je do njih prišlo zaradi zahtev gospodarsko močnega meščanstva po političnih pravicah. Hkrati so narodi oblikovali svoje nacionalne programe. Nekateri narodi so želeli lastno državo (Italija, Nemčija), drugi pa samostojnost znotraj obstoječe države (Slovenci, Hrvati). Revolucije so se začele v Franciji in se nato razširile drugje. -
Period: to
Faza B - Program Zedinjena Slovenija
Spomladi 1848 so narodni napisali svoje narodne programe. Leta 1848 so bile na Slovenskem prve moderne volitve v frankfurtskem parlamentu. Frankfurt je bil glavno mesto Nemške zveze. Istega leta je potekal vseslovenski kongres na katerem sta S. Vraz in F. Miklošič prikazala prvi slovenski narodni program Zedinjena Slovenija. Zahteve programa so bile združitev slovenskega naroda v eno deželo, slovenščina učni jezik, jezik v uradih, šolah. Ter da bi bila del Avstrijskega in ne Nemškega Cesarstva. -
Period: to
Faza C
V fazi C so bili tabori s slovenskimi buditelji, ki so izpostavljali probleme. Problem je bila tudi šola, saj so v njih govorili nemški jezik ne pa slovenskega. Zato so se upirali. da bi lahko tudi Slovenci opravljali višje službe. Prve slovenske politične stranke so bile SLS, NNS in JSDS . Slovenska ljudska stranka je bila pod vplivom katoliške cerkve. Narodno napredno stranko je podpiralo premožnejše meščanstvo, Jugoslovansko socialdemokratsko stranko pa se je zavzemala za pravice delavcev. -
Nastanek Kraljevine Italije
Risorgimento je gibanje, ki se je zavzemalo za oblikovanje enotne Italije. Vodili ga je organizacija mlada Italija. Za italijansko neodvisnost sta potekali dve vojni. Leta 1848 neuspešno, ter leta 1859 uspešno, ko sta se Italija in Francija borile proti Avstrijskemu cesarstvu. Leta 1860 pa je začel Guiseppe Garibaldi pohod za osvoboditev. Leto kasneje je Sardinija zavladal skoraj celotnemu polotoku in se preimenovala v Kraljevino Italijo. -
1. Internacionala
Bila je združenje proletariata, ustanovljena leta 1864. Namen je bil združiti delavske razrede vseh držav z namenom spodbujati delo revolucionarnih delavskih strank po svetu. -
Nastanek Avstro-Ogrske
Avstro-Ogrska je nastala leta 1867 in je obstajala do leta 1918. Bila je dualistična država, saj je imela dvojno monarhijo ( Avstrijo in Ogrsko) -
Nastanek Nemškega cesarstva
Leta 1871 razglasijo Nemško cesarstvo pod vodstvom pruskega kralja Viljema I. Nemško cesarstvo postane zvezna federativna država dvaindvajsetih nemških držav in treh svobodnih mest. -
2. Internacionala
Ustanovljena je bila 14. julija leta 1889. Želja ljudi je bila, da bi sprejeli resolucijo o osemurnem delovniku, a so jo sprejeli šele po prvi svetovni vojni. Prvi maj je postal dan dela in mednarodne delavske solidarnosti.