-
Prva stalna angleška kolonija v Severni Ameriki
Angleški kolonisti so kljub številnim neuspelim poskusom ustanovili prvo kolonijo v Severni Ameriki. Imenovala se je Jamestown, ležala pa je na tleh današnje Virginije. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem (1638-1715)
Ludvik XIV. "Sončni kralj", je vladal kot kralj Francije in kralj Navare od 14. maja 1643 do svoje smrti. Ena izmed njegovih največjih zaslug je mogočna palača Versailles. Absolutizem je oblika vladanja, kjer ima vladar neskončno zakonodajno, izvršilno in sodno oblast.
Pod absolutne monarhije štejemo Španijo, Rusijo, Prusijo, Anglijo, Habsburško monarhijo in Francijo. -
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je oznaka za kulturno in idejno gibanje 18. stoletja, ki je nastalo v Franciji in je pripravljalo podlago za francosko revolucijo (1789). Za začetnika razsvetljenstva velja angleški filozof in politični mislec John Locke, ki je izdal Dve razpravi o oblasti. To delo je eno prvih, ki je izražalo razsvetljenske ideje. -
Pragmatična sankcija
- aprila leta 1713 je Karel VI. Habsburški, v Wetzlarju sprejel “Pragmatično sankcijo”. Z njo je določil nedeljivost in enotnost habsburških dežel ter dedovanje svojih potomcev v ženski liniji in podredno dedovanje Jožefovih hčera in šele nato dedovanje potomcev svojih sester. S to sankcijo je Karel VI. omogočil, da je po njegovi smrti prestol podedovala njegova hči Marija Terezija.
-
Period: to
Vladavina Marije Terezije
Marija Terezija je bila kronana za kraljico Habsburških dežel leta 1740. Deželam je vladala celih 40 let, vse do njene smrti leta 1780. Njene vladavine niso priznavali vsi, zato se je začela vojna avstrijskega nasledstva. Uvedla je različne reforme; obvezno šolstvo, popis prebivalstva, reformo verskih institucij in spodbujala uvajanje novih kmetijskih kultur. Po smrti jo je nadomestil njen sin Jožef II. -
Period: to
Žiga Zois
Žiga Zois je bil slovenski razsvetljenec, mecen in baron. Zaradi svoje trgovine z železom je hitro postal eden najbogatejših Slovencev. S tem denarjem je ustanovil in vzdrževal svoj krožek v katerem so bili mnogi slovenski razsvetljenci, kot na primer Valentin Vodnik, A. T. Linhart, Jernej Kopitar in drugi. Spodbujal je izobrazbo, prenovo slovenskega jezika in narodne identitete. Tudi sam je izdal mnogo del in s tem postal začetnik književne kritike. -
Period: to
Življenje Ludvika XVI.
Ludvik XVI. je bil Francoski kralj od leta 1774 do 1791. Bil je absolutist, ki je z radikalnimi finančnimi reformami poskušal rešiti Francijo pred finančno krizo. Tem reformam je nasprotovalo plemstvo, posledično je kralj sklical vse stanove leta 1789. Meščani so ustvarili narodno skupščino in napadli Bastiljo. Začela se je francoska revolucija. 21. januarja 1793 je bil z giljotino na pariškem Trgu revolucije usmrčen. Bil je edini francoski kralj v zgodovini, ki je doživel takšno usodo. -
Pariški mir, konec sedemletne vojne
Od leta 1756 do leta 1763 je potekala sedemletna vojna. V Evropi je vojna predvsem potekala mes Avstrijo in Prusijo glede Šlezije, v Severni Ameriki in Indiji pa sta se borili Velika Britanija ter Francija. Vojna se je končala s podpisom Hubertusburškega in Pariškega sporazuma. Šlezija je ostala pod nadzorom Prusije, ki se je uvrstila med najmočnejše evropske sile. Francija pa je morala predati svoje kolonije v S. Ameriki in Indiji Angležem ter Špancem. -
Period: to
Napoleon Bonaparte (Napoleon I.)
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojskovodja v času francoske revolucije in kasneje tudi cesar. Na oblast je prišel z državnim udarom leta 1799. Pred tem je z vojaškim pohodom proti Avstrijcem in italijanskim zaveznikom dosegel velike zmage. Leta 1804 se je razglasil za francoskega cesarja. Z vojnami proti državam koalicij je osvojil velik del Evrope, njegove vojaške akcije preučujejo še danes. Doživel pa je tudi poraze v Rusiji, pri Leipzigu in Waterlooju. Izgnan je bil na otok Svete Helene. -
Bostonski pokol
- marca 1770 je britanska vojska ubila pet in ranila šest Američanov, članov skupine »Sinovi svobode«. Med ubitimi je bil tudi deček, kar so spretno izkoristili »ameriški patrioti« kot so Samuel Adams in Paul Revere ter z agresivno propagando še bolj obrnili lokalno prebivalstvo v tedanji koloniji Nova Anglija proti britanskim oblastem. Dogodek je bil eden izmed povodov za ameriško osamosvojitveno vojno, ki se je začela pet let kasneje.
-
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je bil protest Bostončanov proti davku na čaj, ki je bil uveden brez sodelovanja zastopnikov tedanjih angleških kolonij. 16. decembra 1773 so v Indijance preoblečeni prebivalci mesta na silo zasedli tri ladje angleške Vzhodnoindijske družbe in zmetali v morje tovore čaja, ki bi ga ladje odpeljale drugam, ker Bostončani niso hoteli plačati carine. -
Period: to
Klemens Wenzel von Metternich
Klemens Wenzel von Metternich je bil avstrijski politik. Sprva je opravljal službo avstrijskega poslanika, zatem zunanjega ministra in kasneje državnega kanclerja. Kot zunanji minister je predsedoval Dunajskemu kongresu, kjer je bil eden izmed glavnih akterjev protinapoleonske koalicije. Metternich je verjel v monarhistično oblast, nasprotoval je liberalizmu in demokraciji; vzpostavil je policijsko državo. Času njegovega vladanja pravimo Metternichov absolutizem. -
Kronanje Ludvika XVI.
Po smrti očeta je bil 10. maja 1774 Ludvik XVI. okronan za kralja Francije. Sprva je bil priljubljen med ljudstvom, ampak se je ta priljubljenost usahnila zaradi finančne krize in začetka francoske revolucije. -
Začetek ameriške vojne za neodvisnost
Ameriška vojna za neodvisnost se je začela 19. aprila 1775 z bitkama za Lexington in Concord. Trinajst kolonij vojno začnejo same, a se jih kmalu podprejo Francija, Nizozemska in Španija. Anglija pa za pomoč pridobi mnogo nemških plačancev. Različna Indijanska plemena se borijo na obeh straneh. Prelomna bitka se zgodi leta 1777 pri Saratogi, po kateri se vojni pridruži Francija. Leta 1776 je sprejeta Deklaracija o neodvisnosti. Vojna se konča leta 1783 z zmago Združenih držav Amerike. -
Deklaracija neodvisnosti ZDA
- julija 1776 je bila na drugem kontinentalnem kongresu s strani trinajstih kolonij sprejeta Deklaracija o neodvisnosti ZDA. Tako se je trinajst ameriških kolonij uradno odcepilo od Velike Britanije in postalo samostojnih. Deklaracijo o neodvisnosti je pripravil »odbor petih«, podpisalo pa jo je 56 ustanovnih očetov Amerike.
-
Period: to
Vladavina Jožefa II.
Po smrti Marije Terezije je prevzel samostojno vladanje v habsburških deželah.
Bil je najstarejši sin Marije Terezije in Franca I. Velja za enega izmed razsvetljenih absolutističnih vladarjev. Nadaljeval in radikaliziral reforme, ki jih je ustvarila njegova mati Marija Terezija. Na prestolu ga je nasledil brat Leopold II., toskanski vojvoda. -
Napisana je ustava ZDA
Ustava Združenih držav Amerike je najvišji zakon ZDA. Napisana je bila leta 1787, v veljavi pa je od leta 1789. Je najdlje ohranjena pisna listina vlade na svetu. Prvotno je imela 7 amandmajev, danes jih ima 27. Ustava opredeljuje temeljni zakon zvezne vlade ZDA, ki določa tri glavne veje zvezne vlade in opredeljuje njihove pristojnosti. Začne se z besedami "mi ljudje". -
Period: to
Prva faza francoske revolucije
Maja 1789 je francoski kralj Ludvik XVI. sklical generalne stanove. Predstavniki 3. stanu so zahtevali, da so glasovi poslancev enakovredni. Ustanovili so narodno skupščino. 14. julija 1789 se je zgodil napad na Bastilijo, ki ga štejemo kot začetek revolucije. Odpravili so preostanke fevdalnega sistema ter privilegije plemstva in duhovščine, sprejeli Deklaracijo o pravicah človeka in državljana in sprejeli novo ustavo – postali so ustavna monarhija. -
Napad na Bastiljo
Na vzhodni strani Pariza je nekoč stala srednjeveška trdnjava Bastilja, ki je služila kot orožarna in državni zapor za politične zapornike. Bastilja je takrat predstavljala kraljevo oblast sredi Pariza, zato so jo 14. julija 1789 Parižani napadli. Napad na Bastiljo je razglašen kot začetek francoske revolucije. -
Razglasitev francoske Deklaracije o pravicah človeka in državljana
Deklaracija o pravicah človeka in državljana je bila razglašena 26. avgusta 1789. V preambuli in 17 členih določa »naravne in neodtujljive« pravice, ki so svoboda, lastništvo, varnost, odpor proti zatiranju; priznava enakost pred zakonom in pravosodjem ter potrjuje načelo delitve oblasti. -
Uzakonitev temeljnih pravic
Zaradi nepopularnosti in neskončne razprave glede prvotne ustave ZDA iz leta 1787 so zasnovali dokument o temeljnih pravicah (Bill of Rights). Uzakonjen je bil leta 1791. Obdržal je večino prvotnih amandmajev in dodal mnogo zagotovitev o osebnih pravicah ter svobodah. Med njimi spadajo svoboda govora, pravica do orožja, zaščita pred hišnimi preiskavami, pravica do molka in druge. -
Francija postane ustavna monarhija
3. septembra je ustavodajna skupščina sprejela ustavo, novo vlogo v državi in se posledično preimenovala v zakonodajno skupščino. Uzakonjena je bila Deklaracija, podržavljena cerkvena posest, uvedena civilna poroka, cerkvi so bili odvzeti privilegiji, spremenil se je način glasovanja, sprejet je bil enoten merski sistem, odpravljene so bile carine, davki so se začeli odmerjati glede na premoženje. -
Druga faza francoske revolucije
V drugi fazi francoske revolucije postaja meščanstvo čedalje bolj razdvojeno. Izoblikujeta se dve skupini revolucionarjev: žirondisti (njihov cilj je bila republika) in jakobinci (njihov cilj je bila poleg republike tudi socialna reforma). Začele so se francoske revolucionarne vojne. Zgodili so se septembrski pokoli, obglavili so kralja. -
Period: to
Vojne sedmih koalicij
Vojne sedmih koalicij proti Franciji so potekale od aprila 1792 do junija 1815.Delimo jih na francoske revolucionarne vojne in na Napoleonske vojne. Francoske revolucionarne vojne so nastale zaradi francoske revolucije, napoleonske vojne pa predstavljajo naslednice revolucionarnih vojn, ki so prerase v ozemeljske zahteve prvega Francoskega cesarstva. -
Razglasitev francoske republike
Bitka pri Valmyu je pomenila prvo zmago za francosko revolucionarno vojsko proti prusko-avstrijski vojski. Zmaga je opogumila novo zbrano nacionalno konvencijo, da je uradno razglasila konec monarhije v Franciji in ustanovila Francosko republiko (prvo). Ta je uradno trajala do ustanovitve Francoskega cesarstva leta 1804 in je imela tri obdobja vladanja: Narodni zbor, Francoski direktorij in Francoski konzulat. -
Period: to
Tretja faza francoske revolucije
V Franciji se je pojavilo hudo splošno pomanjkanje in nezadovoljstvo. Oblast so prevzeli jakobinci, vodil jih je Maximilien Robespierre. Nastopi obdobje jakobinske diktature, ki so ga zaznamovale številne usmrtitve. Narodni konvent je ustvaril odbor za občo blagajno. Z aretacijo Robespierra se teror konča. -
Period: to
Četrta faza francoske revolucije
Vajeti države vzamejo v roke bogati meščani, ki sprejmejo novo ustavo, po kateri ima izvršno oblast direktorij. Volilno pravico dobi vsak moški nad 21 let, ki plačuje davke. Napoleon je postal poveljnik francoske vojske in Franciji pridobil Severno Italijo, Nizozemsko in Porenje. -
Napoleonova zmaga v Italiji in poraz v Egiptu
Po Napoleonovi uspešni vojaški kampanji po Severni Italiji leta 1796 in 1797, se je obrnil južno proti Papeški državi. Februarja leta 1798 je uspešno zavzel Papeško državo in ustanovil Rimsko republiko.
Napoleon je nato osvojil Malto in Kreto kot pripravo za napad na Osmansko cesarstvo. Prvega julija se je izkrcal v Aleksandriji in nato zavzel Kairo ter Sirijo. Po izgubi ladjevja v bitki na Nilu je Napoleon na skrivaj zapustil Egipt. Vojska, ki jo je pustil v Egiptu je bila kasneje poražena. -
Napoleonov državni udar
Zaradi politične nestabilnosti v Parizu po zmagi Jakobincev v volitvah in vojaških neuspehov se je Napoleon odločil izvesti državni udar. To je storil tako, da je 3 direktorje prepričal na odstop, da bi jih zaščitil pred lažnim "Jakobinskim državnim udarom". Ostala dva je prisili odstopiti. Spodnji in zgornji konzulat je obvladal z vojaki. Tako je Napoleon z novo ustavo postal prvi konzulat Francije do 1805, ko se je okronal za cesarja. -
Napoleon postane francoski cesar
Leta 1801 Sveti sedež in Francija pod vodstvom Napoleona podpišeta konkordat, s katerim se strinjata, da lahko cerkev nadaljuje delo v svojih bivših deželah, papež pa bo prisoten pri kronanju. Tako je bil Napoleon korak bližje kronanju, saj je potreboval papeževo podporo. Leta 1802 je napisana Napoleonova ustava, ki ga razglaša za dosmrtnega konzula. Napoleon je bil za francoskega cesarja okronan 2. decembra 1804 v katedrali Notre-Dame v Parizu. -
Napoleonova vojska zasede Dunaj
Leta 1805 se je začela tretja koalicijska vojna. Po neuspešni avstrijski invaziji Bavarske je Napoleon nadaljeval pohod na Dunaj. Mesto so zavzeli 13. novembra. Nadaljeval je na Moravsko kjer si je kljub oddaljenosti od zalog hrane in streliva, priboril zmago v bitki pri Austerlitzu. Premagal je večjo avstrijsko-rusko vojsko z manj izgubami. Tretjo koalicijsko vojno štejemo kot eno najboljših Napoleonovih zmag. -
Propad Svetega rimskega cesarstva
Po bitki pri Austerlizu je bil zadnji cesar Sveto rimskega cesarstva Franc II. prisiljen odstopiti. S tem se je končalo tisočletno rimsko-nemško cesarstvo. -
Napoleon zavzame Portugalsko in Španijo
Leta 1807 je Napoleonova vojska prodrla skozi Španijo do Portugalske in jo zavzela. To je bil začetek polotoške vojne, ki se je razlila v špansko vojno za neodvisnost. Španija je bila do leta 1808 francoska zaveznica, ampak ko je Napoleon okupiral državo, odstranil Karla IV. in Ferdinanda VII. ter kot vladarja postavil starejšega brata, je izbruhnila vojna. Španci so s pomočjo Britancev in uporabo gverilskih taktik francoze izgnali is domovine. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile ustanovljene 14. oktobra 1809. Obsegale so Tirolsko, zahodno Koroško, del Dalmacije, »Vojno krajino«, Kranjsko, Goriško, Trst in Istro, ki so bile dotlej pod Avstrijskim cesarstvom, sedež pa so imele v Ljubljani. Ustanovljene so bile, da bi Avstriji zaprli pot do Jadrana in vzpostavili poslovne poti med Istanbulom in Parizom. Uveljavljena je bila enakost pred zakonom, ustanovljene nove šole, v nižjih slovenščina. Ni prišlo do odprave fevdalnega sistema. -
Napoleonov pohod v Rusijo
Zaradi kršitve celinske zapore Napoleon čez reko Neman napade Rusijo. Ruska vojska se s francosko vojsko, ki je štela 500 000 mož, ni želela spopasti in se je zato preprosto umaknila v notranjost. Francoze je slaba prometna povezanost in ostra ruska zima presenetila, že na poti so zaradi lakote, mraza in bolezni izgubili veliko število mož. Ko pa so prispeli do Moskve, jih je pričakalo razočaranje. Mesto je bilo požgano, ljudje so odšli. Poraženi so se vrnili domov, Napoleon pa je bil ob ugled. -
Konec Renske zveze
Oktobra 1813 se je začela štiri dnevna** bitka pri Leipzigu** znana tudi kot bitka narodov. Bila je največja bitka v Evropi do 1. svetovne vojne. Koalicijska vojska Avstrije, Švedske, Rusije in Prusije je premagala mogočno francosko vojsko. S tem je Francija izgubila nadzor nad vzhodnim bregom Rena. To je pomenil tudi konec Renske konfederacije. -
Period: to
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je nastalo iz Ilirskih provinc, ko so bile na dunajskem kongresu dodeljene Avstriji. Kraljestvo je bilo le administrativna enota in ni imelo avtonomije. Na začetku je obsegalo Koroško, Kranjsko, Goriško, Istro in Trst. Obstajalo je do leta 1849, ko so, z uvedbo oktroirane ustave, stare dežele ponovno dobile vse kronske deželne časti. -
Dunajski kongres
Od 1. septembra 1814 do 9. junija 1815 je na Dunaju potekal zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, imenovan dunajski kongres. Predsedoval mu je avstrijski zunanji minister Klemens Wenzel von Metternich. Namen kongresa je bil začrtati nove meje na političnem zemljevidu Evrope po koncu Napoleonove Evrope. Na kongresu so sodelovale Avstrija, Prusija, Rusija, Združeno kraljestvo, Španija, Portugalska, Švedska, Nemške dežele in Francija. -
Kapitulacija Pariza in izgon Napoleona
Po porazih v Nemčiji in Španiji se je koalicijska vojska odločila za napad na Francijo. Kljub Napoleonovim zmagam v severni Franciji je konec marca Pariz kapituliral in Napoleon je bil odstranjen kot vladar. Poskušal je storiti samomor ampak mu ni uspelo. Po sporazumu v Fontainebleau se je vključno z družino odpovedal kroni in bil izgnan na otok Elba, oddaljen le 10 km od Italijanske obale. Tam je preživel 11 mesecev predenj se je ponovno vrnil v Francijo. -
Napoleonov poraz pri Waterlooju
Francoska cesarska vojska pod vodstvom Napoleona Bonaparteja je bila premagana v spopadu proti dvema združenima vojskama in sicer prusko vojsko ter združeno vojsko angležev in njihovih zaveznikov. Ta bitka je leta 1815 pokopala Napoleonove sanje, da bo zavladal celotni celini in velja za enega ključnih dogodkov v zgodovini Evrope. -
Napoleonov pobeg iz izgnanstva
Po enajstih mesecih na Elbi se je Napoleon 26. februarja izkrcal v južni Franciji. Vojska, ki jo je kralj poslal, da bi ujela Napoleone se mu je pridružila. Na poti v Pariz se mu je pridružilo vedno več vojakov. Kralj Ludvik XVIII. je pobegnil in Cesar je ponovno zavladal Franciji. Zbral je vojsko 200.000 mož in se pripravil na soočenje z novo koalicijsko vojsko. -
Period: to
Predmarčna doba
Predmarčna doba je obdobje med dunajskim kongresom (1815) in marčno revolucijo (1848). Obdobje imenujemo tudi "obdobje restavracije" ali obdobje Metternichovega absolutizma.
Za to obdobje je značilna cenzura in preganjanje napredno mislečih. V tem obdobju se krepi narodna zavest, zato Metternich dovoli posameznim narodom razvoj na gospodarskem in kulturnem področju, omejuje in preprečuje pa jim politični razvoj. -
Ljubljanski kongres
Članice Svete alianse so se s ciljem zatrtja nastajajočih nacionalnih in revolucionarnih gibanj že drugič srečale na kongresu. Udeležili so se ga skoraj vsi politični voditelji po Napoleonovi Evropi. Vsakodnevno so se vrstile vojaške parade, godbe Filharmoničnega društva, plesi, ognjemeti, predstave, plovbe po Ljubljanici, lovski pohodi in maše. Po Ljubljanskem kongresu se imenujejo Kongresni trg s paviljonom, Cesta dveh cesarjev in gostilna Pri ruskem carju.