-
1. angleška kolonija - Jamestown
- maja 1607 so se angleški kolonisti izkrcali v Severni Ameriki in ustanovili prvo angleško kolonijo Jamestown, ki je dobila ime po kralju Jamesu I., kolonija se je nahajala v današnji državi Virginia. Jamestown je bil ustanovljen za ustvarjanje novega bogastva za londonske vlagatelje in vpeljevanje angleške družbe v Severni Ameriki.
-
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Ludvik XIV. je bil francoski kralj od 1638 -1715. Prestol je prevzel po očetovi smrti, ko je imel 4 leta, ker je bil premlad, da bi vladal, je odločitve sprejemala njegova mama. Verjel je, da je neposredni predstavnik boga, zato si je nadel ime Sončni kralj. Je eden izmed najbolj znanih francoskih kraljev in tudi najvidnejši predstavnik absolutizma, kar izražajo tudi njegove besede "Država, to sem jaz!" . Imel je popoln nadzor na vlado in življenjem ljudi v državi, hotel je razširiti Francijo. -
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je idejno in kulturno gibanje v 18. st., ki se je razvilo v Franciji. Je obdobje, ki je poudarjalo razum in izobraževanje meščanstva, ki se bori za družbeno enakopravnost. To obdobje je povzročilo velike spremembe v družbi, znanosti in kulturi. Razsvetljenstvo pa je obdobje, ki je tudi podlaga za francosko revolucijo. -
Na oblast pride Friderik Viljem I.
Friderik Viljem I. je bil pruski kralj, ki je prišel na oblast leta 1713. Znan je bil predvsem po tem, da je postavil temelje pruskega militarizma zato je tudi dobil ime Vojaški kralj. V državi je vpeljal centralizem, vojaško disciplino, razvoj trgovine in močno vojsko. Zavzemal se je tudi za razvoj znanosti in tehnologije v državi. -
Period: to
Vladavina Marije Terezije
Marija Terezija je bila cesarica in vladarica številnih dežel, ki so spadale pod avstrijsko cesarstvo. Med njenim vladanjem so se v Evropi odvijale velike spremembe, severna vojna, francoske revolucionarne vojne... Marija Terezija pa je najbolj znana po njenih uvedenih reformah, predvsem vojaških, saj je okrepila vojsko ter šolskih, ker je uvedla obvezno šolanje. -
Period: to
Žiga Zois
Žiga Zois je bil slovenski razsvetljenec, znanstvenik, pravnik in podjetnik. Rodil se je v Zagorju v Sloveniji l. 1747, ki je bila takrat del habsburške monarhije. Po poklicu je bil sicer pravnik, študiral je v Dunaju in Ljubljani. Zanimal se je tudi za naravoslovje in botaniko. Znan je bil po njegovem krožku, kamor so spadali slovenski jezikoslovci, pesniki, dramatiki in duhovniki. Imel je drugačen pogled na svet in se s francosko revolucijo ni strinjal. -
Period: to
Vladavina Ludvika XVI.
Ludvik XVI. je postal francoski kralj l. 1774, po tem ko je nasledil svojega očeta. Ko je prišel na oblast je bila Francija močna država in med ljudmi je bil priljubljen. Kmalu za tem so ga zasovražili zaradi svojega neodločnega in absolutističnega vladanja. Ludvik XVI. se nekako ni zmenil za vladanje in se mu na nek način ni zdelo pomembno, kar je poleg vseh drugih težav in kriz v državi, vodilo Francijo v francosko revolucijo. -
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna je dobila ime po času saj je trajala sedem let (1756-1763). Velja za največji konflikt le ne v Evropi ampak tudi v Severni Ameriki, Indiji in Karibih. Glavni tekmeci so bili Anglija in Francija, kolonisti iz teh držav so tudi sprožili napad. V vojni pa so se združile Francija, Prusija, Avstrija in Velika Britanija. Vojna se je odvijala v treh obdobjih: glavna bitka v Evropi, v Severni Ameriki in Indiji. Sedemletna vojna -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil voda Francije od leta 1799, leta 1804 pa se je imenoval za prvega cesarja Francije, vladal je do leta 1814. Kot topniški vodja je sodeloval v francoski revoluciji z varovanjem vlade si je hitro prislužil napredovanje. Po številnih bitkah je porazil avstrijsko armado in osvojil severno Italijo, s tem je postal junak francoskega naroda. Francijo je tudi spremenil na področju politike in kulture. -
Bostonski pokol
1770, 5. marca je britanska vojska v bostonskem pokolu ubila 5 in ranila 6 Američanov, ki so v vojake metali kepe snega in kamenje. Zaradi tega dogodka so ameriški patrioti še bolj obrnili lokalno prebivalstvo proti britanskim oblastem. Pet let kasneje je to postal eden izmed glavnih dogodkov za povod v ameriško osamosvojitveno vojno. -
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je bil bojkot proti davku na čaj. V Indijance preoblečeni prebivalci Bostona so zasedli tri angleške ladje in iz njih zmetali v morje tovore s čajem. Po tem dejanju je London sklenil zapreti bostonsko pristanišče dokler se škoda ne povrne. Bostonska čajanka velja tudi za enega izmed glavnih povodov za ameriške vojne za neodvisnost. Bostonska čajanka -
Period: to
Klemens Wenzel von Metternich
Avstrijski vladar Klemens Wenzel von Metternich je sodeloval na Dunajskem kongresu, kasneje leta 1821 pa postane vladar Avstrije. Čas njegovega vladanja se imenuje Metternichov absolutizem. Bil je znan po tem, da je nasprotoval vsem reformam, ko pa je nastopila marčna revolucija je moral odstopiti. -
Ludvik XVI. - kronanje
Leta 1774 je Ludvik XVI. zasedel prestol Francije. Takrat je plemstvo trdilo, da kralj nima pravice uvedbe novih davkov, zato je dal sklicati zbor generalnih stanov, da bi dosegel uvedbo novih finančnih reform. To dejanje je le še povečalo krizo v državi. Ti dogodki so tudi sledili v padec Bastilje leta 1789, ki velja za začetek francoske revolucije. -
Ameriška vojna za neodvisnost
Ameriška vojna (1775- 1783) je oznaka za vojaški del ameriške revolucije. To je bil konflikt med Združenim Kraljestvom in ZDA, Britanci so namreč Američane obremenili z visokimi davki. Povod vojne je bila Bostonska čajanka, kasneje so v vojno vstopile še Francija, Španija in Nizozemska, ki so se borile na strani ZDA. Končala se je s podpisom pariškega sporazuma. -
Deklaracija neodvisnosti
Kljub temu, da je bila ameriška vojska slabša od britanske, jim je na pomoč priskočila Francija in Španija. Priključitev Francije je bila ključna, saj so po številnih bitkah, premagali Britance v revolucionarni vojni. Po vojni, 4. julija leta 1776, je ameriški kongres sprejel ustanovni dokument ZDA, v katerem je bila izražena odločitev, da postane Amerika neodvisna država. Deklaracija neodvisnosti -
Period: to
Vladavina Jožefa II.
Jožef II. je bil cesar Svetega rimskega cesarstva od leta 1765 do 1790. Bil je najstarejši sin Marije Terezije in velja za enega izmed razsvetljenih absolutističnih vladarjev. Nadaljeval je reforme, ki jih je pričela njegova mati. Znan je po prizadevanju za centralizacijo oblasti, modernizaciji pravnega sistema in modernizaciji habsburškega cesarstva. -
Ustava ZDA
Ustava ZDA velja za najvišji zakon ZDA. Sprejeta je bila 17. septembra leta 1787 v Philadelphiji, veljati pa je začela 4. marca 1789. Vsebovala je sedem točk, osrednji pomen pa je bil v politični kulturi in zakonodajnih postopkih. Po nekaterih virih pa je tudi najstarejša pisana ustava na svetu. -
Period: to
Prva faza francoske revolucije
Prva faza francoske revolucije je potekala potekala med letoma 1789 do 1791. Takrat se je zgodilo veliko dogodkov, ki so vplivala na preoblikovanje Francije iz absolutne monarhije v upravno. 3. septembra 1791 je bila sprejeta prva ustava, zgledovanje po Ameriki. -
Napad na Bastiljo
- julija 1789 se je zgodil največji socialni preobrat na podlagi razsvetljenstva, meščani napadejo absolutizem francoskih kraljev. Ludvik XVI. je sklical deželne stanove in poslanci meščanstva so se proglasili za ustavodajno skupščino, množice pa so napadle Bastiljo. Narodna skupščina je izdala odlok o pravicah človeka in odpravila fevdalizem, odpravili so monarhijo in ustanovili republiko.
-
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Francoska nacionalna skupščina je leta 1789, v času francoske revolucije, sprejela pomemben dokument. Deklaracija je določala pravice, ki so pripadale vsem državljanom v Franciji. Velja za prvo mednarodno priznano deklaracijo o človekovih pravicah. -
Nova ustava
V letu 1791 he bila zakonodajna skupščina glavna glede sprejemanja nove ustave v Franciji. Novo sprejete ustave, so omejile kraljevo oblast, in povečale svobodo meščanov. Uvedla se je parlamentarna monarhija, ki je spremenila družbeni in politični način življenja v Franciji. -
Monarhija v Franciji
V Franciji je 3. septembra 1791 bila sprejeta ustavna monarhija, šibko oblast je še vedno imel kralj medtem ko zakonodajno oblast skupščina narodnih predstavnikov, volilna pravica pa je bila razdeljena glede na premoženje. To je pomemben dogodek, ker je sprožil nova gibanja po celotni Evropi. Vplival je tudi na širjenje liberalnih idealov. -
Druga faza francoske revolucije
Med letoma 1791 in 1793 se je odvijala druga faza francoske revolucije. Francija postane republika in sprejme se Deklaracija o pravicah človeka in državljana. Spremeni se gospodarstvo in politično stanje v državi, meščanstvo postaja vse bolj razdvojeno, volitve na podlagi splošne volilne pravice... Francija je tudi v vojni z Avstrijo in Prusijo. -
Period: to
Vojne med Francijo in zavezniškimi silami
Od leta 1792 do 1815 so se po Evropi širile vojne. Gre za vojne med Francijo in zavezniškimi državami. V tem času se je po Evropi v vojno vključilo veliko držav in se med seboj tudi povezalo, njihov cilj je bil prevzeti oz. omejiti francosko prevlado in ustaviti obdobje Napoleona. -
Razglasitev Francije kot republika
V letu 1792 Francija ni bila v najboljšem položaju, ljudje se niso strinjali z revolucijo in začeli so se kopičiti nasprotniki revolucije, ki jih oblast ni mogla zaustavit. 21. septembra 1792 se je sestal novo izvoljeni Konvent in razglasil Francijo za republiko. -
Period: to
Tretja faza francoske revolucije
V obdobju 1793 - 1794 se je v Franciji dogajala tretja faza francoske revolucije zaradi nezadovoljnosti v državi, francoska vojska je bila velikokrat poražena, oblast so prevzeli jakobinci... Leto 1793 pa zaznamuje smrtna obsodba kralja Ludvika XVI., ki je zelo povezana z začetkom te revolucije. V Franciji je bil v tistem času odpravljen tudi fevdalizem, razvila se je ljudska vojna. Takrat je bil voditelj države Maximilien Robespierre, usmrčen je bil 1794. Nato na oblast pride buržoazija. -
Period: to
Četrta faza francoske revolucije
Po smrti Maximiliena Robespierra oblast v Franciji prevzame buržoazija, to so člani bogatega meščanstva. Cilj v tej fazi je bil ustvariti demokratično državo sicer pa se je v tem času odvilo kar nekaj vojaških bitk v katerih francoska vojska ni bila uspešna, dogajali so se tudi spori znotraj države. -
Francoski pohod na Egipt in zmaga v Italiji
Napoleonovi napadi v Italiji so se začeli leta 1796 in trajali do leta 1798, v njih je bil uspešen in tudi osvojil ozemlje. Leta 1798 pa se je odpravil z vojsko proti Egiptu, v kateri so ga Britanci premagali v pomorski bitki, pohod zato ni bil uspešen saj ni zasedel Egipta. Napoleon se je zato vrnil domov in razglasil, da je francoska revolucija končana. -
Državni udar
Leta 1799, ko se Napoleon vrne po izgubljeni bitki v Egiptu, izvede državni udar. Do tega je prišlo tako, da je Napoleon prevzel oblast in odstavil direktorij, Oblast je lahko prevzel, ker je bil glavni general francoske armade. Ustanovil je tudi Konsulat, s katerim je vodil državo do leta 1804, ko postane cesar. -
Kronanje Napoleona
Z vsemi dobljenimi bitkami, veliko močjo v državi, dobro oblastjo in z razširitvami francoskega imperija je bil leta 1804 Napoleon Bonaparte okronan za francoskega cesarja. S kronanjem je hotel pokazati, da bo nadaljeval tradicijo Karla Velikega in rimskih cesarjev. V tem času je v celoti centraliziral državno upravo, vse pravne odnose je urejal Napoleonov zakonik, v katerem je tudi postavil načela francoske revolucije. -
Bitka pri Trafalgarju
Velika Britanija je bila nasprotnica Francije, znana pa je bila po močnem ladjevju. Leta 1805 sta francoska in španska mornarica izgubila v bitki pri Trafalgarju, to velja za eno izmed najznamenitejših pomorskih bitk, imenujemo jo tudi vojna tretje koalicije. Po izgubljeni bitki se Napoleon odloči za celinsko zaporo oz. prepoved trgovanja evropskih držav z Veliko Britanijo. Bitka pri Trafalgarju -
Rimsko cesarstvo popade
Rimsko cesarstvo je trajalo od 10. stoletja pa vse do začetka 19. stoletja. V ozemlje cesarstva so spadali Nemci, Avstrijci, Čehi, Madžari in druge skupine. Napoleon je vseh 16 držav združil v Rensko konfederacijo. Kasneje, ko je premagal Prusijo v bitki pri Jeni in zavzetju Berlina je Renski konfederaciji dodal še 23 nemških držav. -
Osvajanje Portugalske in Španije
Leta 1897 se Napoleon napoti proti Portugalski skozi Španijo. Ko francoska vojska zavzame Portugalsko, je bil to začetek polotoške vojne. Napoleon v tem času odstrani tudi Karla IV. in Ferdinanda VII., kljub temu da je bila Španija francoska zaveznica vse do takrat prav zaradi tega izbruhne vojna. Španija se poveže z Veliko Britanijo in Francoze izženejo iz domovine. -
Period: to
Ustanovitev Ilirskih provinc
Leta 1809 zaradi gospodarskih razlogov Napoleon iz ozemelj premagane Avstrije ustanovil Ilirske province. Hotel je vzpostaviti trgovske poti z Osmanskim cesarstvom, s tem bi Francija nadzirala obe obali Jadranskega morja. Poleg tega pa so Ilirske province ščitile Italijo, Francozi so tam ustanovili nove šole, reforme in enakopravnost. Duhovščina in plemstvo sicer niso bili zadovoljni z reformami. Do odprave fevdalizma ni prišlo. -
Napoleon napade Rusijo
Leta 1812 se Napoleon odloči napasti Rusijo, ker je kršila celinsko zaporo. Francoska vojska je sicer zmagala a je Napoleon izgubil veliko mož. Rusi so Moskvo že prej zapustili in tako je Napoleon naletel na prazno mesto. Rusi so podtaknili požar v Moskvi in se spopadli s francosko vojsko in jo prisilili do popolnega umika. Napoleon tako zapusti Moskvo poražen 19. oktobra leta 1812 in si s tem zbije ugled neporaženosti. -
Propad Renske zveze
Francija doživi še en poraz leta 1813 v Leipzigu. Tako imenovana bitka narodov se je začela 1. oktobra in trajala štiri dni, velja za največjo bitko v Evropi do tistega časa. V njej so Avstrijci, Rusi, Prusi in Švedi premagali francosko vojsko. Tako Francija ni imela moči na vzhodnim delom Rena, kar pa posledično pomeni konec Renske zveze. -
Period: to
Ilirsko kraljestvo
V letu 1816 iz Napoleonovih Ilirskih provinc, potem ko so bile na dunajskem kongresu dodeljene Avstriji, nastane Ilirsko kraljestvo. Kraljestvo ni imelo lastne državnosti in ni imelo skupnih stanov, obsegalo je območje Koroške, Goriške, Kranjske, Istre in Trsta. Obstajalo je do leta 1849, ko so dežele dobile nazaj svoje časti. -
Poraz in izgon Napoleona
Koalicijska vojska napade Francijo, Pariz je zavzet, Napoleon pa je odstranjen kot vladar. Po tem dogodku je bil z družino izgnan na Elbo, otok blizu italijanske obale. Po skoraj enemu letu bivanja v zaporu se vrne v Francijo. -
Dunajski kongres
Veleposlaniki glavnih evropskih držav so se 1. septembra leta 1814 zbrali na Dunaju, Dunajski kongres je potekal do 9. junija 1815. Na kongresu se niso preveč zanimali za nacionalna gibanja zato so 19. stoletje zaznamovali upori. Namen kongresa je bil predvsem začrtati nove meje po izgonu Napoleona na Elbo. Kongres je zadeval oblikovanje celotne Evrope in preprečil je začetek večjih vojn po Evropi za 100 let. -
Bitka pri Waterlooju
Bitka pri Waterlooju se začne 18. junija 1815, ko Napoleon z novo vojsko napade Britance. Prusi se pridružijo britanski vojski in porazijo Francijo. Napoleon je tako spet poražen in se vrne v Pariz kjer ga ljudstvo zavrne. Hotel je pobegniti v Ameriko a mu ni uspelo, ker mu ni kaj preveč ostalo se je predal. Bil je izgnan na sveto Heleno v Atlantik, umre 5. maja. -
Napoleon pobegne iz otoka Elbe
Napoleon na Elbi preživi 11 mesecev, 26. februarja pa pobegne in se izkrca v južni Franciji. Kralj je sicer poslal vojsko, da bi ga ujela a se mu je le ta pridružila. Do Pariza je rabil nekaj časa in pridruževalo se mu je vedno več vojakov. Ko prispe v Francijo Ludvik XVII. pobegne in tako spet zavlada Franciji. Napoleon ni rabil veliko časa, da je zbral vojsko z več kot 200.000 vojaki in se odločiti napasti koalicijsko vojsko. -
Period: to
Predmarčna doba
Med dunajskem kongresom leta 1815 in začetkom marčne revolucije leta 1848 je bilo obdobje, ki mu pravimo predmarčna doba. To je čas, ko je bila uveljavljena cenzura in policijski nadzor, da bi zaustavili politične spremembe. V tistem času k razvijanju slovenske kulture veliko pripomoreta France Prešeren in Janez Bleiweis, začnejo se tudi zamisli o združenem slovenskem narodu. -
Ljubljanski kongres
Rusija, Avstrija, Prusija, Velika Britanija, Francija in deli Italije so članice Svete alianse. Sestanejo se na kongresu v Ljubljani zaradi uporov nacionalnih in liberalnih gibanj. V Ljubljani so se odvijale predvsem predstave, plesi, parade in opere, po tem kongresu pa se še danes imenuje Kongresni trg. Ljubljanski kongres