Zgodovina učna snov

preddinastično obdobje egipta

Period: 5000 BCE to 3200 BCE

ni veliko za povedati, imeli so prazgodovinsko kulturo,bili nso pod vplivom Sumerske civilizacije, uporabljali so baker, ter ga uvažali.
leta 3200 pr.kr se egipt zaključi in yačne se...

Pisava

3500 BCE

te državice so prve na svetu ki razvijejo pisavo.
vzrok: zapis pravil, davkov, pogodb... bila je slikovna/piktografska ali zlogovna/klinopisna. pisali so na glinene tablice

nastanek sumerskih mestnih državic

Period: 3100 BCE to 3000 BCE

nastalo je več državic imenovane Kiš, Nipur, Uruk, Ur in Eridu. Prebivalci so se večinoma ukvarjali s kmetijstvom. v središčih mest so postavljali templje, ki so jih gradili iz opek.

poskus ustanovitve enotne Sumerske države

3000 BCE

kralj Uruka Luglazagezi -> poskusi ampak ne uspe. (okoli 3000 BC)

zgodnjedinastično obdobje egipta

Period: 2920 BCE to 2575 BCE

v tem obdobju se začne BRONASTA doba v Egiptu.
DVOR sestavljajo Faraon+najtesnejši spremljevalci,
glavno mesto se je imenovalo MEMPFIS.

Staro egipčansko kraljestvo https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FKeopsova_piramida&psig=AOvVaw0yksPT6Igli8kXKJ54C4IX&ust=1643820687648000&source=images&cd=vfe&ved=0CAsQjRxqFwoTCODrgIn-3vUCFQAAAAAdAAAAABAU (piramide)

Period: 2575 BCE to 2135 BCE

Delitev na okrožja oz NOME. faraoni prikazani kot bogovi v obliki sokolov (prikazani tudi kot sini boga sonca)
takrat so vladali faraoni 4. dinastije (KEOPS, Mikerin, Snefra...)
vladali so mirni časi,
gradili so piramide
konec obdobja se moč faraonov (6. dinastija) poslabša in poveča se moč nomarhov.

Akadsko kraljestvo

Period: 2399 BCE to 2300 BCE

Sargon 1. podredi sujmerske mestne državice, sedaj so del akadskega kraljestva,
sčasoma imperij slabi zaradi notranjih nemirov ( 3. urska dinastija )
padec kraljestva -> vpadi plemen iz vzhoda.
na jugu se ustanovi Babilonija, na severu pa Asirsko kraljestvo

Asirsko kraljestvo

Period: 2299 BCE to 614 BCE

Asirsko kraljestvo nmastane velesila v 14 st. pr. kr., v 7 stoletju pr. n. št. zasede največ območja kakor kadarkoli (vrhunec). eden od pomembnih kraljev je bil Asurbanipal 2. leta 614 Asirsko kraljhestvo premaga Babilonija.

Pisava Minojcev

2200 BCE

obstajata 2 pisavi.
linearna a pisava in linearna b pisava.
linearna a pisava: še ni razvozlana
linearna B pisava: je mlajšega izvora, pisava mikenske kulture ni dokazov o zapisane književnosti

MInojska civilizacija

Period: 2200 BCE to 1375

okoli leta 2200 prva velika civilizacija
konec 3 tis. pr. kr. prihod ljudstev iz vzhoda- razvoj trgovine
ženske imele veliko vlogo v družbi
živeli na geološko nemirnem območju.
leta 1375 se zgodi neka katastrofa katera je nepoznana in uniči minojsko civilizacijo

prvo egipčansko vmesno obdobje

Period: 2150 BCE to 1994 BCE

Egipt se spet razdeli
za oblast se borijo nomarhi

Mikenska civilizacija

Period: 2000 BCE to 1100 BCE

priseljevanje grških plemen: ahojci, dorci, jonci, eolci.
okoli 1600 pr kr ustanavljanje utrjenih mest in držav.: mikene, trint...
sloj plemstva postavlja palače
ob palači se odvijata kmetijstvo in obrt
razcvet trgovine ob razpadu civilizacije na kreti
gradbeništvo: monumentalnost

Atene

Period: 2000 BCE to 322 BCE

leta 700 pr. kr.-nov način bojevanja: FALANGA
- povečanje proizvodnje orožja -> ceneje -> dostopno vsem
vsi pomembni -> večja vloga v življenju
atene so veljale za največji polis v osrednji grčiji
nastala je na ravnem griču -> akropole
prebivalstvo: Jonci

srednje egipčansko kraljestvo

Period: 1994 BCE to 1650 BCE

ponovno združitev, prestolnica je sedaj Tebe
Faraon sezostris II. razpusti nomarhe
širitev trgovine ter razsvet umetnostne literature

Starobabilonsko kraljestvo

Period: 1830 BCE to 1531 BCE

ustanovi se okoli leta 1830
vrhunec doseže v 18 stol. pr. kr. ko je bil na vrh kralj Hamurabi.
ustavaril je Hamurabijev zakodnik s 282 členi in talionskim načelom ¨
˝oko za oko, zob za zob˝
imeli so 4 družbene sloje: Vladajoči sloj(vladar in družina,vojaškin poveljniki...), slobodnjaki( svobodni kmetje obrtniki trgovci ter pisarji uradniki), polsvobodnjaki(odvisni kmetje/obrtniki) in sužnji(vojni ujetniki, dolžniki)
sužnji so se lahko poročili in imeli svobodne otroke.

2. egipčansko vmesno obdobje

Period: 1650 BCE to 1550

država politično in gospodarsko slabi, v državo pridejo Hiksi
- novosti: bojni voz, bronaste konice, konji
-prestolnica Avaris

Novo kraljestvo

Period: 1550 BCE to 1075 BCE

Premagajo Hikse, spet se egipt združi in postane velesila.
širitev na jug(območje Kuša), SV -> Kaanan in Sirija (Tutmozis III.)
TUTANKAMON
Amenfois uveljavi vero v 1 boga Atona
Razmes III. ubrani ljudstvo pred ljudstvi z morja -> Prva pomorska bitka
začetek uporabe železa.

Sparta/šparta

Period: 1199 BCE to 195 BCE

ustanovitelji:dorci (12- 8 stol. pr. kr.)-jug Polopeneza (Lakonija)
staroselcem odvezamejo pravice in jih spremenijo v HELOTE
stroga vojaško organizirana družba (špartanka vzgoja), ker se počutijo ogroženi
Prebivalstvo:
spartiati- polnopravni državljani-> potomci dorcev
Perioski- svobodni a brez političnih pravic
Heloti-državni sužnji -> v 5 stol. pr. kr. primanjkuje vojakov in jih pošljejo v vojsko, če se izkažejo jih osvobodijo. razmerje med preb. (spartiati:heloti=1:7)
vzgojo je nadz. država

3. vmesno obdobje

Period: 1075 BCE to 664 BCE

Kriza po smrti Razmesa 3.
Razpad na več delov
jug egipta zasede Kušitsko kraljestvo -> 25 dinastija črnih faraonov https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FPetindvajseta_egip%25C4%258Danska_dinastija&psig=AOvVaw3SDs-vGe76fKFYiNF0YrCI&ust=1643823686076000&source=images&cd=vfe&ved=0CAsQjRxqFwoTCPDNsOqG3_UCFQAAAAAdAAAAABAD
7. stol pr. kr. nadoblast Asircev

polisi

799 BCE

nastanejo po dorski selitvi dalje (8 stol. pr. kr)
slabitev sorodstvenih vezi med ljudmi
nastanejo na vrhu vzpetine -> varnost
po površini niso večji od 100km na kvadrat
povprečno od 5- 10 tisoč prebivalcev
vsak polis ima svoje zakone, koledar, verske praznike ipd.
razlogi za nastanek:
- razčlenjena in težko prehodna pokrajina
- razl. časovno obdobje nastanka
- prepričanje da je v manjših državicah boljše.

Asurbanipel

668 BCE

Živel je okoli leta 668- 627 pr. kr.
znan je po veliki zbirki dokumentov ˝asurbanipelova knjižnjica˝

pozno obdobje

Period: 664 BCE to 30 BCE

Asirci leta 664 pr.kr. za kralja postavijo kneza Saisa
leta 525 pr.kr. se vname boj med Egiptom in Perzijo-> perzijci zmagajo (kralj Kambiz II.)
leta 332 pr.kr. Aleksander Makedonski osvoji egipt brez boja
leta 323 pr.kr. Aleksander umre (Menda za nilskim virusom, oz vzrok ni znan) zavlada Ptolemaj.
leta 30 pr.kr. zadnja vladarica Kleopatra priključi Rimskemu imperiju

Drakon

621 BCE

leta 621 pr. kr. uredi zakone in predpise, ki so bili strogi (drakonski)
kršiteljem sodi mestno sodišče.

Novobabilonsko kraljestvo

Period: 614 BCE to 539 BCE

leži na jugu Mezopotamije.
kralj Nabukudnezar 2. je največ osvajal in je zato znak za neke vrste vrhunec v Babiloniji. država se je razširila vse do območja današnjega ozemlja izraela in sirije. leta 539 pr. kr. jih premaghajo Przijci pod poveljstvom Kira Velikega

Solon

594 BCE

Dobi ugled v vojni z Megaro in je zato v 6 stol. pr. kr. izvoljen za arhonta. ko pride na oblast se začne politična in agrarna kriza v Atenah.
Solon je:
- odpravil dolgove kmetom
- prepovedal zasužnjevanje kmetov
- družbo je razdelil na 4 razrede (timokracija)
1. razred -> najbogatejši
2 & 3 razred -> konjeniki + vprezniki
4 razred -> teti
v družbi omogoča vzpon vsem

Pejzistrat

560 BCE

Solon zapusti atene za 10 let in takrat nastanejo 3 stranke:
- stranka iz obale
-stranka iz ravnine -> poljanci
- stranka iz gora -> gorjanci -> vodi jo Pejzistrat
s prevaro pejzistrat pride na oblast in uvede TIRANIJO

Peloponeška zveza

550 BCE

sprva Sparta osvaja in v 6. stol. pr. kr. utrjuje svoj položaj. Osvojene države in Sparta ustvarijo Peloponeško zvezo, kar pomeni da so državice svobodne ampak ko bo Sparta v vojni morajo posoditi svoje vojake

Klejsten

501 BCE

Pejzistrat umre l. 527 in nasledita ga njegova otroka. Bogate atenske družine s pomočjo šparte zrušijo tiranijo in na oblast pride klejsten.
Klejsten je Atiko razdelil na 10 fil sestavljene iz 1 mestnega podeželskega in obalnega dela in tako so člani prisiljeni k sodelovanju med sabo. Državljani med sabo postanejo enakovredni in tako se konča timokracija.

Jonski upor perzijcem (grško perzijske vojne)

Period: 500 BCE to 494 BCE

6 stol. pr.kr. se perzijska država širi. grška mesta se zapletejo v spor z njimi (izguba avtonomije)
l. 500 pr. kr. se Jonske kolonije uprejo - vodi jih Milet
zmagajo perzijci

Napad pod Dakorjem

490 BCE

l. 490 pr. kr. perzijci napadejo grke preko egejskega morja
- pomorski napad na eretrijo
bitka pri maratonskem polju kjer zmagajo atenci -> pošljejo enega da preteče vse od polja do atenske kropole da vladarju sporoči da so zmagali kopensko bitko -> tako nastane maraton, ki znaša točno dolžino tega teka (42.195m).

ostrakizem

487 BCE

drugače- črepinjska sodba
sistem ki preprečuje nastanek nove tiranije.
vsake nekaj časa se ljudski zbor in na črepinjo napišejo ime tistega za katerega mislijo da je potencialni tiran -> tisti ki je imel največ glasov je bil izgnan za 10 let.
posledica je bila to da so volili za ljudi ki se preprosto niso strinjali z njimi in se znebili svojih nasprotnikov

zadnji napad Perzijcev

480 BCE

leta 480 pr. kr. perzijci ponovno napadejo pod poveljstvom Kserksa
perzijci se dogovorijo s katargino o istočasnem napadu
USTANOVITEV HELENSKE ZVEZE (30 grških polisov se poveže in ustvarijo vsegrški mir)
Pot Perzijcev:
-dardanele
-trakije
-Makedonija
-celinska grčija

bitka pri salamini

480 BCE

bila je predvsem pomorska bitka, kjer so pa imeli grki veliko premoč; zaradi domačega terena in temu posledično so imeli ladje primerne temu terenu -> bile so manjše in bolj okretne kar je vodilo v Hud poraz Perzijev

bitka pri Termopilah

480 BCE

poveljeval Špartanski kralj Leonidas
grki so imeli prednost domačega terena
sočasen napad grškega ladjevja na severu Evboje kjer računajo na zmago
majhna kopenska vojska čaka na perzijce v neki soteski kjer naj bi jih samo zadrževali, perzijci pa se jim prikradejo za hrbetin premagajo na obeh bitkah. Posledično vdrejo v Atiko in atene, ki pa so bile evakuirane

bitka pri platajah

479 BCE

po porazu v Salamini del Perzijske vojske ostane v grčiji in se tako vojski leta 479 BC spet spopadeta kjer spet zmagajo grki, vendar tokrat na kopnem.
Vojna se zunaj matične grčije še nadaljuje
maloazijski Jonci se hočejo pridružiti helenski zvezi ampak spartanci temu nasprotujejo.
kasneje Jonci iz Jonije preženejo Perzijce