-
Prva angleška kolonija: Virginija
Leta 1607 so Angleži osnovali njihovo 1. kolonijo imenovana Virginija in do 18.stoletja tako ustanovili kar 13 kolonij. -
Period: to
Absolutizem
Absolutizem je bila oblika vladanja od 16.-18.stoletja, kjer je imel vladar neomejeno oblast. Vladar je bil odgovoren samo bogu. Sam je izdajal zakone, določal davke in nadzoroval verske zadeve. Cerkev je bila opora kralju. Nastale so tudi absolutne monarhije: Španija, Francija, Rusija, Prusija, Anglija in Habsburška monarhija.
YouTube -
Period: to
Ludvik XIV.
Ludvik XIV. ali Sončni kralj, je dobil vzdevek po vlogi v Baletu noči in je tudi prispodoba njegove moči(božji namestnik na Zemlji). Vse odločitve je sprejemal sam, njegovi uradniki pa so skrbeli, da so bile izvršene. Francijo je spremenil v centralizirano državo in vse tri oblike oblasti združil v svojih rokah. Izdal je ČRNI ZAKONIK, ki je bil zakonik za kolonije, z njim je izboljšal položaj sužnjev in uvedel njihovo obvezno krščevanje. Zgradil je tudi palačo v Vesaillesu, kjer je živel. -
Razsvetljenstvo
Filozofsko-kulturno gibanje v 18.stoletju v Evropi, ki so v ospredje postavljali moč razuma. Gibanje se je najprej uveljavilo v Angliji in Nizozemskem, saj so tam že bili vidni elementi parlamentarizma in šele nato v Franciji, kjer se je pripravljala podlaga za Francosko revolucijo. Razsvetljenci so poudarjali in zagovarjali naravne pravice posameznika(pravica do življenja, pravica do svobode, pravica do enakosti...). Glavni predstavniki pa so bili: Voltaire, Locke, Rousseau in drugi. -
Pragmatična sankcija Karla VI.
Leta 1713 je Karel VI. izdal Pragmatično sankcijo, s katero je po svoji smrti zagotovil hčerki Mariji Tereziji, da ga je nasledila na prestolu in tako podedovala krono. -
Period: to
Vladanje Marije Terezije
Obdobje njenega vladanja imenujemo TEREZIJANIZEM. Marija Terezija je zasnovala reforme, zaradi vojaških neuspehov, gospodarske izčrpanosti in prazne državne blagajne. Imeli so 7 reform: upravno, vojaško, šolsko, sodno, versko, reforme v korist kmeta in davčna reformo.
YouTube -
Period: to
Žiga Zois
Žiga Zois je bil slovenski razsvetljenec, podjetnik, mecen in gospodarstvenik. Bil je najbogatejši Slovenec svojega časa, vendar je s prihodom Napoleona in po vzpostavitvi Ilirskih provinc doživel gospodarski prelom. Po letu 1780 so se v njegovi hiši v Ljubljani zbirali slovenski razsvetljenci Blaž Kumerdej, Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, in drugi ter to poimenovali Zoisov krožek. ZANIMIVOST: Zois je bil tudi izvoljen za častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani. -
Period: to
Ludvik XVI.
Ludvik XVI, je bil kraj Francije in Navare in potem še kot kralj Francozov do aretacije leta 1792, ker so ga kot kralja suspendirali zaradi bega s ciljem, da bi sprožil odpor proti radikalnim spremembam, ki so bile posledice francoske revolucije. Zato so ga 21. januarja 1793 obsodili na smrtno kazen, katero so tudi izvršili. -
Edina imperialna sila Anglija
Angleži so v vojnah v Ameriki zmagali in izgnali Francoze iz osrednje Amerike in tako postali edina imperialna sila med Atlantikom in Misisipijem. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški in politični vodja, ki se je leta 1804 oklical za prvega cesarja Francije. Ker pa je veljal za enega tako imenovanih "razsvetljenih monarhov", se ga še danes drži vzdevek "mali veliki mož". Leta 1812 se je odločil za napad na Rusijo v katerem je izgubil; 1815 pa je bil izgnan na otok Elbo, s katerega je pobegnil in ga še istega leta zaradi napada na Waterloo dokončno izgnali na otok svete Helene, kjer tudi umrl(ni znano zastrupitev ali rak na želodcu). -
Bostonski pokol
- marca 1770 je britanska vojska na bostonskem pokolu ubili 5 Američanov, ker so na njih metali kepe snega in kamenje. Ta dogodek pa je bil povod za ameriško osamosvojitveno vojno, ki se je začela 5 let kasneje.
-
Bostonska čajanka
- decembra 1773 so v Indijance preoblečeni prebivalci Bostona zasedli 3 ladje angleške družbe in v morje zmetali tovore čaja, ki bi ga ladje odpeljale drugam, saj prebivalci mesta niso hoteli plačati carine. Zato ta dogodek imenujemo bostonska čajanka, ki je bil bojkot proti davku na čaj.
-
Period: to
Klemens von Metternich
Bil je avstrijski politik in državnik. Znan je po svojem prispevku pri postavitvi novega reda po Napoleonovem padcu na Dunajskem kongresu. Leta 1848 pa je moral odstopiti, v času marčne revolucije. -
Prvi kontinentalni kongres
Leta 1774 je bil v Pensilvaniji sklican prvi kontinentalni kongres katerega se je udeležilo 13 držav ustanoviteljic bodočih združenih držav Amerike. -
Začetek vojne za neodvisnost
Leta 1775 se je začela vojna za neodvisnost Amerike, saj se je na kontinentalnem kongresu uradno odcepilo 13 kolonij Velike Britanije. -
Dan neodvisnosti v ZDA
- julij je dan, ko Američani praznujejo Dan neodvisnosti, saj tega dne leta 1776 na drugem kontinentalnem kongresu sprejeli deklaracijo o neodvisnosti, ki jo je sestavil Thomas Jefferson. Najbolj pa se je za njihovo neodvisnost zavzemal John Adams, ki je pozneje postal tudi drugi predsednik Združenih držav Amerike. YouTube
-
Period: to
Vladanje Jožefa II.
Jožef II., sin Marije Terezije je nadaljeval reforme svoje matere. Želel je čim bolj poenotiti in poenostaviti upravljanje in ga centralizirati. Združeval je urade in gubernije, odpravljal stare privilegije in ceremonije. Odpravil je tudi podložništvo in smrtno kazen ter vpeljal splošni državljanski zakonik. -
Prva ustava ZDA
- septembra 1787 je bila sprejeta prva ustava Združenih držav Amerike, katera je ustvarila trdno federativno državo in jo začeli uporabljati leta 1789, ko je postal George Washington prvi predsednik Združenih držav Amerike.
-
Period: to
Začetek francoske revolucije
Francoska revolucija je bila obdobje družbenih, radikalnih in političnih sprememb. Pomenila pa je preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Revolucija se je začela z napadom na Bastiljo. 3. septembra 1791 pa je bila sprejeta ustavna monarhija in s tem letom se je tudi končala prva faza francoske revolucije.
YouTube -
Napad na Bastiljo
- julija 1789 se je z napadom na Bastiljo, ki je bila ječa in trdnjava francoska revolucija šele začela.
-
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Mesec po napadu na Bastiljo pa je bila sprejeta Deklaracija o pravicah človeka in državljanstva, ki je ena ključnih dokumentov francoske revolucije in priprava na novo ustavo, ter z geslom revolucije svoboda, enakost, bratstvo. -
konec I. faze revolucije
Prva faza francoske revolucije se je končala z ustavno monarhijo. -
Ustavna monarhija
Ustava je bila sprejeta 3. septembra 1791, kateri ima šibko oblast še vedno kralj, zakonodajno ima skupščina narodnih predstavnikov, volilna pravica pa je omejena na premoženje. -
Druga faza francoske revolucije
Francija takrat vstopila v 20-letno obdobje neprestanih vojn, kjer sta nastali 2 politični skupini. Habsburška monarhija je sklenila zavezništvo s Prusijo in tako s skupno vojsko napadla Francijo. Med ljudstvo se je razširil strah, da bi Ludvik XIV. spet vzpostavil absolutizem, zato so ga po zmagi francoske prostovoljne čete, 20. septembra 1792 tudi odstranili. Naslednji dan pa so razglasili republiko in kralja obsodili na smrt. -
Period: to
Koalicijske vojne
Prva vojna se je začela aprila 1992 s francosko vojno napovedjo Avstriji in Prusiji, v kateri so na začetku Francozi izgubljali, a se je na končalo s francosko zmago v Italiji. Uradno pa se je končalo s podpisom mirovne pogodbe med Francijo in Avstrijo leta 1997.
Druga vojna pa se je začela 1998, ko se Napoleon odloči za pohod proti Egiptu, ker je Napoleon želel prizadeti Anglijo in njihov kolonije. Kasneje se vrne v Pariz, kjer izvede državni udar in okrona za cesarja. -
Narodni konvent
- septembra 1792 so Francijo razglasili za republiko, dan po prvi zmagi francoske prostovoljne čete, ko so zadržali avstrijsko-pruski napad pri Valmyju.
-
Period: to
Tretja faza francoske revolucije
Tretja faza je bila obdobje republike in jakobinskega teritorija, kjer je prišlo do hudega splošnega pomankanja(upori, vojna z izdatki, povečala se je zunanja nevarnost). Narodni konvent ustanovi odbor za občo blaginjo, ki jo prevzame Maximilien Robespierre, katerega je simbol jakobinskega terorja(1793). Glavno orodje nove vlade pa je bilo ustrahovanje. -
Period: to
Četrta faza francoske revolucije
Četrta faza ali obdobje direktorja, ki se je začelo z novo ustavo, katera se je delila na izvršilno in zakonodajno oblast odobrila vsem moškim starejšim od 21 let, ki so plačevali davke volilno pravico. 1797 pa je avstrijski cesar podpisal sporazum in si tako priključi Avstrijo, Nizozemsko in ozemlje vzhodno od Rena. V severni Italiji pa se ustanovi Kraljevina Italija. -
Napoleon v Egiptu
V pomorski bitki v Egiptu so Britanci premagali Napoleona in mu tako preprečili zasedbo Egipta. -
Konec francoske revolucije
Revolucija se je končala s prihodom Napoleona na oblast in pričetkom njegovih vojn. -
Prvi cesar Francije
Napoleon se je 18. maja 1804 oklical za prvega cesarja Francije. Njegova vladavina pa je trajala 10 let. -
Poraz pri Trafalgarju
Bitka med združenim ladjevjem Francije in Španije ter Anglijo, v kateri so Britanci zmagali in niso izgubili nobene ladje, medtem ko so nasprotniki izgubili 22 ladij. -
Razpust Svetega rimskega cesarstva
Sveto rimsko cesarstvo je bilo ukinjeno leta 1806. Napoleon je reorganiziral novo cesarstvo, kjer je nemške države razen Avstrije in Prusije povezal v Rensko zvezo. -
Zasedba Portugalske in Španije
1808 je špansko ljudstvo povzročalo nemire zaradi nezadovoljstva ob odhodu kraljeve družine iz Madrida in tako kasneje prišlo do španske vojne za neodvisnost, kjer je Napoleon še istega leta po zasedbi Portugalske zavzel še Španijo. -
Period: to
Ilirske province
Napoleon je 14. oktobra 1809 ustanovil Ilirske province, ker je želel Avstrijo odrezati od morja in vzpostaviti trgovske poti z Osmanskim cesarstvom. Ilirske province pa so bile zelo pomembne pri razvoju slovenske narodne zavesti, saj so pokazale da je slovenščina lahko uradni in učni jezik ter da smo si vsi enakopravni. -
Napad na Rusijo
Napoleon je leta 1812 državno napadel Rusija zaradi nespoštovanja celinske zapore, v kateri je zmagal ampak ostal skoraj brez vojske, Rusi pa so se iz Moskve že prej umaknili, se pravi je zasedel prazno mesto. Takrat je v Moskvi izbruhnil požar, ki je pripravil Francoze da se umaknejo in tako je Napoleon poražen zapustil Moskvo. -
Konec Ilirskih provinc
Avstrija leta 1813 napove napad na Ilirske province z zasedbo v Zadru in Dubrovniku. -
Period: to
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je nastalo iz Ilirskih provinc, ko so bile na Dunajskem kongresu dodeljene Avstriji. V ustanovitvi pa je bila že izključena Dalmacija in kasneje skoraj cela Hrvaška. Oblegalo je območje od Koroške, Kranjske, Trsta, Goriškega pa do Primorske. Kraljestvo pa je bilo ukinjeno leta 1849. -
Začetek Dunajskega kongresa
Dunajski kongres se je začel 1. septembra 1814, na Dunaju in je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih sil. Njegov namen je bil začrtati nove meje na političnem zemljevidu po porazu in izgonu Napoleona. -
Napoleonov odstop
Leta 1814 je bil Napoleon prisiljen odstopiti po njegovem porazu pri Leipzigu. Kasneje je bil zaprt v svojem stanovanju, v katerem si je hotel vzeti življenje, vendar mu ni uspelo in ga nato pošljejo na otok Elbo. -
Konec Dunajskega kongresa
Kongres se je končal s podpisom devet dni pred zadnjih porazom Napoleona in sicer 9. maja 1815.
YouTube -
Napoleonov konec
Leta 1815 Napoleon pobegne z otoka Elbo in se odloči na nov pohod in se pri kraju Waterloo spopade ter ponovno doživi poraz. Tako je še enkrat izgnan na otok Svete Helene, kjer tudi umre
YouTube -
Period: to
Metternichov absolutizem
Leta 1821 Metternich postane kancler, ker je vodil Habsburško državo , saj takratni cesar ni bil zainteresiran v vodenje. Državo pa je vodil do leta 1848, saj je moral odstopiti, ker so ga politiki žrtvovali ob začetku revolucije. -
Ljubljanski kongres
Kongres je trajal od 10. januarja do 22. maja 1821 v Ljubljani, kjer so predstavniki bivali in sestajali. Bil je drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Sestali so zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili po obdobju Napoleona. V tem obdobju pa so se vrstili plesi, promenade, gledališke predstave, ognjemeti in druge s katerimi je mestu tudi zaživelo.