-
PRVA ANGLEŠKA KOLONIJA
Virginija je bila prva angleška kolonija v Severni Ameriki, ki je obstajala od leta 1607 do leta 1776.
Začetek in ime kolonije je povezan z ustanovitvijo naselbine Jamestown v Severni Ameriki, ki je bila ustanovljena 1607 kot poslovni podvig londonske delniške družbe Virginia, ki je upala na velike dobičke iz Novega sveta. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV. je bil francoski vladar, ki je v letih 1638 - 1715 francosko monarhijo pripeljal do vrhunca absolutne moči in Francijo postavil za prevladujočo silo v Evropi. Njegovo vladavino povezujejo tudi z največjo dobo francoske kulture in umetnosti. https://youtu.be/SEjiw6ipwnU -
MONTESQUIEU IN RAZSVETLJENSTVO
Leta 1689 se je rodil francoski razsvetljenski filozof in pisatelj Charles de Montesquieu, umrl pa je leta 1755. V svojem delu 'Duh zakona' pogojuje svobodo državljanov z delitvijo oblasti (zakonodajna, izvršna in sodna oblast).
Razsvetljenstvo pa je evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga uvrščamo v 18. stoletje. -
PRAGMATIČNA SANKCIJA KARLA VI.
Leta 1711 je umrl Jožef I. in njegovo krono je nasledil Karel. Da bi zagotovil svojim potomcem dedovanje pred Jožefovimi je izdal Pragmatično sankcijo, s katero je določil nedeljivost in enotnost habsburških dežel ter dedovanje svojih potomcev v ženski liniji. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
V letih 1740 - 1780 je vladala Marija Terezija, ki je bila ena izmed razsvetljenih absolutistov in je veljala za 'mati naroda'.
Njeno 40-letno vladanje so zaznamovale vojne, trpljenje in nestrpnost, vendar je prinesla tudi modernizacijo in reforme. Zelo pomembna je tudi njena vloga pri opismenjevanju prebivalstva. Pod njeno vladavino se je za Slovence začela moderna doba in z njo tudi narodni preporod. https://youtu.be/pJA7M26sY0w -
Period: to
ŽIGA ZOIS
Žiga Zois je bil slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik in mecen. Okoli njega so se začeli zbirati pomembni Slovenci: Blaž Kumerdej, Jurij Japelj, Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart, Jernej Kopitar... imenovali so se Zoisovo omizje. Izdali so pravilno slovensko slovnico in slovensko-nemški slovar.
Prizadevanje Žiga Zoisa je bil, da bi se med ljudstvom prebudil narodni ponos in ljubezen do domovine.
ZANIMIVOST: Po njem se imenujejo dve najvišji slovenski državni nagradi. -
Period: to
LUDVIK XVI.
Ludvik XVI. je bil kralj Francije in Navare od leta 1774 do leta 1791. Čeprav je bil na začetku priljubljen, je kasneje pri ljudstvu izzval odpor do kralja. Ko je zasedel prestol, je bila namreč kraljevina globoko zadolžena in hotel je uvesti nove finančne reforme, s katerimi se pa plemstvo ni strinjalo. Postal je simbol fevdalnega zatiranja. Leta 1972 je bil aretiran in obsojen na smrtno kazen. Januarja 1793 je bil javno obglavljen. -
SEDEMLETNA VOJNA
Leta 1763 se je končala sedemletna vojna, ki je potekala med dvema koalicijama evropskih držav.
V Evropi je bil v ospredju spor med Avstrijo in Prusijo za oblast v Šleziji (tretja šlezijska vojna). Na morjih in v kolonijah sta se pa za kolonialno posest in za prevlado v pomorski trgovini bojevali Velika Britanija in Francija. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon je bil vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije. Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814.
Po nizu bitk in spretnih potez je porazil avstrijsko armado, osvojil severno Italijo in postal junak francoskega naroda. https://youtu.be/Pd6E38FfuMg -
BOSTONSKI POKOL
Britanska vojska je 5. marca 1770 v bostonskem pokolu ubila pet Američanov, ki so bili člani skupine Sinovi svobode, ki so na britanske enote metali kamenje in kepe snega. -
BOSTONSKA ČAJANKA
Bostonska čajanka je bil bojkot Bostončanov proti davku na čaj. V Indijance preoblečeni prebivalci so na silo zasedli tri ladje angleške Vzhodnoindijske družbe in zmetali v morje tovore čaja, ki bi ga ladje odpeljale drugam, ker Bostončani niso hoteli plačati carine. Pobiralce davkov pa so premazali s katranom in povaljali v perju, ter jih prisilili, so pili čaj.
Bostonska čajanka je bila ena izmed glavnih povodov za pričetek ameriške vojne za neodvisnost. -
Period: to
KLEMENS WENZEL VON METTERNICH
Klemens Metternich je bil avstrijski knez, politik in državnik ter eden največjih diplomatov dvoje dobe.
Rodil se je 15. maja 1773, umrl pa 11. junija 1859. V zgodovino pa se je zapisal predvsem s svojim prispevkom pri postavitvi novega evropskega reda po padcu Napoleona na Dunajskem kongresu. -
KONGRES V PHILADELPHII
Prvi kontinentalni kongres je bil konvencija delegatov iz trinajstih britanskih severnoameriških kolonij, ki so se sestali jeseni 1774, na predvečer ameriške revolucije. Sklican je bil kot odgovor na nevzdržne zakone britanskega parlamenta. Kongres je objavil seznam britanskih krivic in poslal peticijo kralju Georgeu, da bi popravil te krivice. -
AMERIŠKA VOJNA ZA NEODVISNOST
Leta 1775 se je začela ameriška osamosvojitvena vojna, ki je vojaški del ameriške revolucije. To je bil oborožen konflikt med Združenim kraljestvom in ZDA, zaradi nezadovoljstva s kolonialno politiko. Povod vonje pa je bila Bostonska čajanka.
V vojno so pozneje stopile tudi Francija, Španija in Nizozemska, ki so podpirale ZDA. Vojna je trajala 1775 - 1783. https://youtu.be/NdRuU5ON-LU -
DEKLARACIJA O NEODVISNOSTI ZDA
- julija 1776 so na drugem kontinentalnem kongresu ZDA podpisale deklaracijo o neodvisnosti, ki jo je sestavil Thomas Jefferson. S tem se je 13 ameriških kolonij uradno odcepilo od Velike Britanije, s katero so bili v vojni že od aprila 1775. Najbolj se je za neodvisnost zavzemal John Adams, ki je pozneje postal drugi predsednik ZDA.
-
Period: to
JOŽEF II.
Jožef II. je bil rimsko-nemški cesar, ki je vladal 1780 - 1790.
Po smrti Marije Terezije (1780) je prevzel vladanja v habsburških deželah. Bil je namreč najstarejši sin Marije Terezije in Franca I. Štefana Lotarinškega.
Velja za enega izmed razsvetljenih absolutističnih vladarjev. Nadaljeval in radikaliziral je reforme, ki jih je začela njegova mati. Na prestolu pa ga je nasledil brat Leopold II. -
PRVA USTAVA ZDA
- septembra 1787 je bila sprejeta prva ustava ZDA. Maja leta 1787 se je v Philadelphii zbralo 55 delegatov iz 12 ameriških držav z namenom, da napišejo ustavo ZDA. Čeprav je postal prvi predsednik nove republike Washington, je imel največ vpliva na sestavo ustave James Madison. Ustava je določila močnejšo centralizirano vlado, ki jo sestavljajo tri razdeljena področja: predsednik, zvezno sodstvo ter od ljudstva izvoljena predstavniški dom in senat.
-
Period: to
ZAČETEK FRANCOSKE REVOLUCIJE
Leta 1789 je Francijo doletel bankrot in državni stanovi so bili sklicani v Versaillesu.
3. stan razglasijo za narodno skupščino kot zastopstvo francoskega ljudstva.
14. julija 17789 se zgodi napad na Bastiljo in s tem označimo začetek francoske revolucije.
26. avgusta 1789 je bila razglasitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana.
3. septembra 1791 je bila sprejeta ustava - ustavna monarhija.
GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE: svoboda, enakost, bratstvo -
NAPAD NA BASTILJO
Bastilja naj bi bila polna političnih zapornikov in je bila simbol številnih kraljevih zatiranj. Imela naj bi tudi zaloge smodnika, ki so ga revolucionarji potrebovali za svoje orožje. Zjutraj 14. julija so se revolucionarji približali Bastilji in zahtevali, da se vojaški vodja Bastilje preda. Začel boj, ki se je končal z zmago revolucionarjev. S tem dogodkom označimo začetek francoske revolucije.
ZANIMIVOST: Ljudje so z glavo guvernerja de Launayja paradirali po Parizu. -
DEKLARACIJA O PRAVICAH ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA
- avgusta 1789 je potekala seja narodne skupščine, ki je razglasila deklaracijo o pravicah človeka in državljana. Namen deklaracije je bilo odpraviti tradicionalno dedno monarhijo in jo nadomestiti z novimi institucijami. Deklaracija razglaša, da se vsem državljanom zagotovijo pravice svobode, lastnine, varnosti in odpora zoper zatiranja. ZANIMIVOST: Ta deklaracija je bila podlaga deklaraciji o človekovih pravicah, ki jo je sprejela OZN.
-
KONEC I. FAZE FRANCOSKE REVOLUCIJE
V letu 1791, ko se je narodna skupščina posvetovala o ustavi, sta se v njej izoblikovali dve najpomembnejši politični skupini: žirondisti in montanjarji. In ko je Francija postala ustavna monarhija se je zaključila prva faza francoske revolucije. -
FRANCIJA - USTAVNA MONARHIJA
- septembra 1791 je bila sprejeta nova ustava, ki jo je zasnovala narodna skupščina na osnovi deklaracije o pravicah človeka. Po tej ustavi je Francija postala ustavna monarhija. Oblast se je delila na sodno, zakonodajno in izvršno oblast.
-
II. FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE
Nasprotja v zakonodajni skupščini so čedalje bolj naraščala, kar je pripeljalo do boja za politično prevlado med žirondisti in montanjarji.
Habsburška monarhija je sklenila zavezništvo s Prusijo in oblikovala se je koalicija proti Franciji. Tako je Francija napovedala vojno Avstriji in Prusiji. -
Period: to
OBDOBJE FRANCOSKIH VOJN
Obdobje francoskih vojn je bila serija spopadov med Francozi in več evropskimi monarhijami med letoma 1792 in 1815. Najprej so obsegale francoske revolucionarne vojne in od leta 1803 naprej napoleonske vojne. -
REPUBLIKA FRANCIJA
- septembra v Parizu narodni konvent ukine monarhijo in Francijo razglasi za republiko. Sprejmejo tudi nov revolucionarni koledar, ki se začne s prvim letom francoske republike.
-
Period: to
III. FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE
Tretja faza predstavlja obdobje republike in jakobinskega terorja. Pojavilo se je hudo splošno pomanjkanje (upori, zunanja nevarnost, vojne in izdatki).
Narodni konvent ustanovi odbor za Občo blaginjo, vodenje pa prevzame Robespierre, ki je simbol jakobinskega terorja. Glavno orodje nove vlade pa je ustrahovanje. -
Period: to
IV. FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE
V četrti fazi se je zaradi udara Termidorijanskega udara končalo obdobje jakobinske diktature, tako vodenje prevzame meščanska večina. Konvent je ponovno sprejel novo ustavo, še vedno pa traja gospodarska kriza, zaradi katere je veliko vstaj, vendar jih Napoleon zatre. Napoleon premaga tudi avstrijsko vojsko in avstrijski cesar podpiše sporazum. Francija si priključi Avstrijo, Nizozemsko in ozemlje V od Rena. -
IRSKI UPOR
Irski upor leta 1798 je bil velik upor proti britanski oblasti na Irskem. Glavna organizacijska sila je bila družba Združenih Ircev, ki so želeli doseči prekinitev povezave z Veliko Britanijo in vzpostavitev irske republike po načelih francoske revolucije. -
KONEC FRANCOSKE REVOLUCIJE
Francoska revolucija, ki je trajala od leta 789 do leta 1799 se je končala, ko je novembra 1799 oblast prevzel Napoleon Bonaparte.
Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. https://youtu.be/wXsZbkt0yqo -
PRVI FRANCOSKI CESAR
Napoleon Bonaparte, voditelj Francije od leta 1799, je 18. maja 1804 postal prvi cesar Francije z imenom Napoléon I. le Grand (Napoleon I. Veliki). Cesar je bil do 6. aprila 1814. -
BITKA PRI TRAFALGARJU
Bitko, ki je potekala 21. oktobra 1805 štejejo za eno najbolj znanih pomorskih bitk. Spopad med angleškim in francosko-španskim ladjevjem sodi v okvir vojaških operacij tretje koalicije evropskih držav proti Napoleonovi Franciji.
Napoleon je bil sijajen kopenski vojskovodja, toda na morju je bil precej manj spreten in se z angleškimi admirali ni mogel kostai. -
KONEC SVETEGA RIMSKEGA CESARSTVA
Leta 1806 je doživela poraz pruska vojska, kar je pripeljalo do razpusta Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Na čelu Napoleona je bila nato oblikovana Renska zveza. -
ZASEDBA PORTUGALSKE IN ŠPANIJE
Leta 1808 je zaradi nezadovoljstva ob odhoda kraljeve družine iz Madrida špansko ljudstvo začelo povzročati nemire. To je vodilo do nastanka španske vojne za neodvisnost. Konec leta 1808 se je Napoleon odločil, da bo preprečil ponovne vstaje in tako prevzel nadzor nad francoskimi vojaki in zavzel velik del španskega ozemlja. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province so bile ustanovljene z dekretom Napoleona Bonaparta 14. oktobra 1809 ter so do 13. oktobra 1814 obsegale današnjo Tirolsko, zahodno Koroško, del Dalmacije, Kranjsko, Goriško, Trst in Istro, ki so bile do takrat pod avstrijskim cesarstvom, sedež pa so imele v Ljubljani. -
NAPOLEONOV POHOD NA RUSIJO
Leta 1812 se je Napoleon odločil za napad na Rusijo, ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo z Anglijo.
Pri Borodinu blizu Moskve je prišlo do bitke, v kateri je sicer Napoleon zmagal, toda Rusi so se že prej umaknili iz Moskve. Napoleon je zasedel prazno mesto v katerem je izbruhnil požar, tako da Francozi v mestu niso mogli preživeti zime in so se morali umakniti. -
KONEC ILIRSKIH PROVINC
Leta 1813 je Avstrija napovedala vojno Franciji, ter nato zasedla Zadar in Dubrovnik. Avstrija si je ponovno priključila ozemlje, kar je pomenilo konec Ilirskih provinc. -
Period: to
ILIRSKO KRALJESTVO
Ilirsko kraljestvo je bila administrativna enota Avstrijskega cesarstva, ki je nastala iz Napoleonovih Ilirskih provinc, ko so bile na dunajskem kongresu dodeljene Avstriji. Ilirsko kraljestvo je obstalo do leta 1849. -
ZAČETEK DUNAJSKEGA KONGRESA
Na Dunajskem kongresu se je leta 1814 zbral zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil. Potekal je na Dunaju od 1. septembra 1814.
Namen kongresa je bil začrtati nove meje na političnem zemljevidu Evrope po koncu napoleonskih vojn. -
NAPOLEONOV ODSTOP
Leta 1814 je vojska koalicija zasedla Pariz in porazila Francijo ter Napoleona prisilila k odstopu. Izgnali so ga na otok Elba.
Kralj Francije je postal Ludvik XVIII. -
KONEC DUNAJSKEGA KONGRESA
Dunajski kongres je potekal še v času Napoleonove vrnitve iz Elbe in njegovem ponovnem prevzemu oblasti v Franciji marca leta 1815. Dunajski kongres se je zaključil 9. junija 1815.
ZANIMIVOST: Končna listina je bila podpisana devet dni pred zadnjim porazom Napoleona. -
NAPOLEONOV KONEC
Ob Napoleonovem pobegu iz Elbe je ponovno prišel na oblast marca 1815. In 18, junija 1815 je prišlo do spopada blizu naselja Waterloo. Premagana je bila francoska vojska pod vodstvom Napoleona v spopadu s prusko-angleško vojsko ter njihovimi zavezniki.
To je pomenilo dokončen poraz Napoleona in tokrat je bil izgnan na samoten otok Sveta Helena. -
Period: to
LJUBLJANSKI KONGRES
Leta 1821 je bil Ljubljanski kongres, drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Ljubljana se je za štiri mesece spremenila v središče evropske politike. Sveta aliansa se je namreč sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu.
ZANIMIVOST: Takrat so se v Ljubljani vrstili številni plesi, gledališke predstave, ognjemeti, mimohodi, itd. -
NAPOLEONOVA SMRT
- maja 1821 je na samotnem otoku Sveta Helena sredi Atlantskega oceana umrl francoski cesar in vojskovodja Napoleon Bonaparte. Pri svojih 51 letih je umrl zaradi zastrupitve z arzenikom.
