zgo

By Nik perse
  • Period: to

    RUDOLF MAISTER

    Družinske korenine generala Maistra segajo po materini strani na Dolenjsko, po očetovi pa na Ptuj. Pred očetovo rojstno hišo, na robu mestne tržnice, stoji Rudolfov celopostavni bronast kip. Staršem, materi Frančiški, roj

  • ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PRESTOLNASLEDNIKA

    Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu potem, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil
  • Period: to

    PRVA SVETOVNA VOJNA

    Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna[2][3], je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti
  • Period: to

    SOŠKA FRONTA

    Prvi boji so se začeli 23. maja 1915, ko so italijanske enote prestopile mejo ter začele napredovati v notranjost takratne Avstro-Ogrske. Zaradi počasnega napredovanja in neodločnosti italijanske vojske je Avstro-ogrski vojski še pravočasno uspelo organizirati obrambo ob reki Soči, zaradi česar je italijansko napredovanje zastalo. V naslednjih dveh letih se je na soški fronti zvrstilo enajst italijanskih ofenziv s pičlimi uspehi ter velikimi izgubami na obeh straneh

  • RUSKA REVOLUCIJA

    Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917 ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike Po prvi februarski revoluciji marca po gregorijanskem koledarju je bil cesar Nikolaj II

  • DRŽAVA SLOVENCEV,HRVATOV IN SRBOV

    Država Slovencev, Hrvatov in Srbov krajše Država SHS je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918.
  • Period: to

    KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA

    Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.
  • Period: to

    PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA

    Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Mirovne konference so se udeležili predstavniki 32 držav, vendar so glavne odločitve sprejemali veliki štirje
  • Period: to

    ZLATA DVAJSETA STOLETJA

    To je bila najhujša in najobsežnejša recesija v 20. stoletju, ki jo zgodovinarji še vedno uporabljajo kot zgled za to kako drastično lahko pade svetovna ekonomija. Posledice so čutile praktično vse države, še posebej pa mesta, odvisna od težke industrije, in kmetijska območja zaradi padca cen

  • TRIANONSKA POGODBA -MEJA V PREKMURJU

    1. junija leta 1920 so sile antante s kraljevino Madžarsko podpisale t.i. Trianonsko mirovno pogodbo, s čimer se je formalno končala vojna med sprtimi stranmi v I. svetovni vojni. Pogodba, podpisana v veliki trianonski palači v Versaju, se na Madžarskem smatra za dan največje nacionalne katastrofe v zgodovini madžarskega naroda
  • Period: to

    STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI

    Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval. Vključevala je oblikovanje enopartijske totalitarne policijske države; hitra industrializacija teorija socializma v eni državi kolektivizacija kmetijstva; zaostritev razrednega boja v socializmu kult osebnosti in podrejanje interesov tujih komunističnih strank interesom Komunistične partije Sovjetske zveze
  • Period: to

    FAŠIZEM V ITALIJI

    Ker je fašizem tako časovno kot prostorno zelo obširen pojav, pa tudi zaradi njegovega zgodovinskega vpliva, pri njegovem preučevanju obstaja veliko definicij samega fenomena. To je delno pripisati dejstvu, da se originalna filozofija fašizma v marsičem razlikuje od raznih poznejših ideologij, ki so nastale po tem vzoru, saj je vsaka država prilagodila zamisel lastnim interpretacijam, predvsem pa posameznim okoliščinam svojega časa in ozemlja

  • VELIKA GOSPODARSKA KRIZA

    Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vsesvetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo 24. oktobra 1929 in končalo v poznih 1930.
  • Period: to

    NACIZEM V NEMČIJI

    Nacistični Rajh je podpisal trojni pakt s fašistično Italijo in cesarsko Japonsko med 2. svetovno vojno. Te sile so se imenovale »sile osi« in so se bojevale proti zaveznikom med to največjo vojno vseh časov.
  • Period: to

    ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti
  • Period: to

    DRUGA SVETOVNA VOJAN

    Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil.Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi.

  • NAPAD NAD KRALJEVINO JUGOSLAVIJO

    Napad na Jugoslavijo znan tudi kot aprilska vojna je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi
  • Period: to

    JUGOSLAVIJA

    Po porazu Avstro-Ogrske in Centralnih sil sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra 1918 razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s kratico Država SHS z glavnim mestom v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedala Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta 1. decembra 1918 povzročila združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

  • NASTANEK OZN

    Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi angleško United Nations, UN, s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu ZDA, med ustanovnimi članicami pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija.
  • Period: to

    HLADNA VOJNA

    Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne. Zgodovinarji se ne strinjajo v celoti glede začetne in končne točke hladne vojne, vendar se običajno smatra, da obdobje traja od uveljavitve Trumanove doktrine 12. marec 1947 do razpada Sovjetske zveze 26. december 1991
  • Period: to

    KOREJSKA VOJNA

    Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela 25. junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. Južnokorejska vojska na napad ni bila pripravljena, zato se je umaknila na skrajni jug Korejskega polotoka.

  • EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO

    Evropska skupnost za premog in jeklo ESPJ je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško Pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. ESPJ je bila prva mednarodna organizacija, ki temelji na načelih nadnacionalizma[2] in je postopno vodila k oblikovanju in ustanovitvi Evropske Unije.

  • LONDONSKI MOMORANDUM

    Londonski memorandum, tudi Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali Drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta.

  • GIBANJE NEUVRŠČENIH

    Gibanje neuvrščenih tudi neuvrščene države je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija.

  • EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST

    Evropska skupnost ES pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost EGS, ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957. Besedo ekonomska so odstranili z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, hkrati pa je Evropska skupnost takrat efektivno postala prvi izmed treh stebrov Evropske unije, imenovan steber skupnosti.

  • KUBANSKA KRIZA

    Kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. Predsednik John Kennedy je poslal okrepitve v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo in 22. oktobra 1962 od sovjetskega partijskega voditelja Nikite Hruščova in kubanskega predsednika Fidela Castra zahteval, da naj prenehajo z nameščanjem raket ter odstranijo raketna oporišča. Sovjeti so sestrelili ameriško vojaško letalo
  • Period: to

    VIETNAMSKA VOJNA

    Vietnamska vojna znana tudi kot druga indokitajska vojna je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže. Spopad se je začel 1. novembra 1955 po prvi indokitajski vojni in je trajal vse do 30. aprila 1975, ko je padel Saigon.

  • AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI

    Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo.
    Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot komandnega modula CM-107 Kolumbija Columbia Michael Collins in pilot lunarnega modula LM-5 Orel Edwin Aldrin, z vzdevkom Buzz. Vzleteli so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune.

  • JEDRSKA NESREČA V ČRNOBILU

    Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini takrat del Sovjetske zveze ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA.

  • PRVE VEČSTRANSKE VOLITVE

    Volitve v skupščino Socialistične republike Slovenije leta 1990 so bile prve demokratične volitve v Sloveniji.
    Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih. 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin

  • DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJA

    Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se praznuje 25. junija, in je dela prost dan v Republiki Sloveniji. Obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani.

  • PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI

    Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990, na njem so se slovenski volivci odločali o vprašanju Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država
  • Period: to

    DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA

    Denacionalizacija tudi privatizacija je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz. državnega v privatni komercialni sektor. Izraz se lahko nanaša na popoln prenos kakršnekoli državne lastnine. Obratni postopek je nacionalizacija.
    Večji denacionalizacijski postopki v Sloveniji kakor tudi drugod v bivših republikah Jugoslavije so bili izvedeni po osamosvojitvi oz. razpadu takratne Jugoslavije.

  • RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI

    1. junij 1991 je za Republiko Slovenijo ter vse njene državljanke in državljane zgodovinski datum, saj zaznamuje presečišče kulturnih in političnih tokov, ki so omogočili nastanek slovenske države, njeno uveljavitev in nadaljnji razvoj.
  • Period: to

    VOJNA ZA SLOVENIJO

    Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.

  • SPREJETJE SLOVESNKE USTAVE

    Spremembo ustave uveljavi Državni zbor s sprejetjem ustavnega zakona. Za katerega je predpisana podpora dvotretjinske večine. Tudi v primeru spremembe ostane izvirna ustava iz dne 23. decembra 1991 uradno veljaven pravni akt, poleg nje pa vsak posamičen ustavni zakon. Ustava z vključenimi spremembami ni pravno veljavna, pač pa ima zgolj namen večje preglednosti

  • EVROPSKA UNIJA

    Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana v Maastrichtu na Nizozemskem. Je pomemben mejnik, saj določa jasna pravila za prihodnjo enotno valuto, zunanjo in varnostno politiko ter tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Evropska unija je uradno ustanovljena s pogodbo, ki začne veljati 1. novembra 1993.

  • VKLUČITEV V NATO

    Čim večjo varnost si države skušajo zagotoviti tudi z vključevanjem v mednarodne organizacije. Vse države, tudi nevtralne, so članice številnih mednarodnih organizacij, mnoge med njimi pa imajo za cilj tudi ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Z vidika zagotavljanja varnosti Slovenije lahko kot ključne mednarodne organizacije obravnavamo Organizacijo združenih narodov, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, Evropsko unijo in NATO

  • PRIKJUČITEV EVROPSKI UNIJI

    Od 1. maja 2004 je Slovenija polnopravna članica EU. Poleg finančnih in razvojnih prednosti članstva v EU so se slovenskim državljanom odprle možnosti za zaposlovanje v drugih državah članicah, izredno poenostavljeno je tudi potovanje znotraj EU po vstopu Slovenije v Schengensko območje. 1. januarja 2007 je RS še poglobila svojo povezanost z ostalimi državami EU, ko je kot 13 država prevzela skupno evropsko valuto evro

  • VSTOP V EUROOBMOČJE

    1. januarja 2007, je bil v Sloveniji uveden euro. S tem je Slovenija postala 13. država članica EU, ki je uvedla enotno evropsko valuto, in prva izmed novih držav članic, ki je vstopila v ekonomsko in monetarno unijo v Evropi. Evropska centralna banka ECB pozdravlja to novo širitev euroobmočja.
  • Period: to

    GOSPODARSKA KRIZA

    Finančna kriza je na Evropskih tleh izbruhnila proti koncu leta 2008, prve napovedi o recesiji v ZDA so se pojavile že leto poprej. V Sloveniji se je kriza začela kazati septembra 2008, ko so številna podjetja dobila napovedi o zmanjšanju naročil. Prva je bila prizadeta avtomobilska industrija, ki ji je kasneje sledilo gradbeništvo. Svet se je moral soočit z največjo krizo po svetovni gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja.

  • EPIDEMIJA COVID 19

    covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Novico je sporočil takratni predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec. Okužena oseba je v Slovenijo prišla iz Maroka preko Italije.[4] Prvi okuženi slovenski državljan pa je bil pozitiven dan prej, 3. marca, v stik s koronavirusom je prišel v letališču v Italiji