Stari vek

Starejša kamena doba (paleolitik)

Period: 200,000 BCE to 10,000

PRAZGODOVINA

Period: 200,000 BCE to 3500 BCE

pojav človeka - pojav prvih civilizacij

Srednja kamena doba (mezolitik)

Period: 10,000 BCE to 8500 BCE

Mlajša kamena doba (neolitik)

Period: 8500 BCE to 6000 BCE

Bakrena doba

Period: 6000 BCE to 3200 BCE

Pojav prvih visokih civilizacij

5000 BCE

Stalna naselitev v porečju rek Nil in Evfrat-Tigris

Preddinastično obdobje

Period: 5000 BCE to 4000 BCE

priseljevanje ljudi
4500 pr. Kr. prazgodovinske kulture
uporaba bakra
vpliv sumerske civilizacije iz Mzopotamije
4 tis. pr. Kr.- združenje Egipta v enotno državo

Prve civilizacije v Mezopotamiji

Period: 4000 BCE to 539 BCE

Sumersko obdobje

Period: 4000 BCE to 2350 BCE

Kiš, Nipur, lagaš, Uruk, Ur, Erdin
kmetijstvo-2 žetvi na leto, živinoreja
Org. druzbe
1.Vrhovni svečenik- voditelj, v ZIGURATU
1. Plemstvo- pod voditeljem, izpolnjevali kraljeve ukaze, sistem pobiranja davkov (denar, blago)
2. meščani- obrt in trg.
3. kmeti
4. sužnji
PISAVA: klinopis- svečeniki
Verovalo v antropomorfni politelizem- vsaka drzavica svojega boga

Pojav prvih pisav

3500 BCE

nastale so zaradi pravil, trgovine, za lažje delovanje državne uprave, za zapomnit lažje, beleženje pobiranja davkov, trgovske pogodbe, zakoni, literatura
Klinopis, hieroglifi, kitajske pismenke

ANTIKA - STARI VEK

Period: 3500 BCE to 476

pojav prvih civilizacij - propad Z rimskega cesarstva

Minojska civilizacija

Period: 3500 BCE to 1100 BCE

Kreta- preplet razl. kultur (Egipt, Mala Azija)
vladar Minos

Bronasta doba

Period: 3200 BCE to 1000 BCE

Minojska civilizacija

Period: 3000 BCE to 1375 BCE

Kreta- preplet različnih kultur (Egipt, Mala Azija)
leta 3 tisoč pr. Kr. prihod prebivalcev iz V- Začetek trgovine pred tem predvsem kmetijstvo (staroselci)
plemiške družine po otoku postavile palače (Monumentalna, večnadstropna hiša, zigurat)
središča: Knosos, Fajst, Mali)
kmeti dajali davke plemstvu
družba je bila sproščena, ženske se niso bojevale, imele velik pomen
sredi 2 tis. pr. Kr. izbruhne vulkan na Teri (Santorini)
leta 1375 pr. Kr. katastrofa: naravna nesreča ali upad tujih ljudstev

Zgodnje-dinastično obdobje

Period: 2920 BCE to 2575 BCE

3200 pr. Kr. združitev Egipta Spodnji in Zgornji Nil (faraon Narmer)
Dvor ( Faraon + najstarejši spremljevalci- plemstvo pobirali davke)
prestolnica Memfis

Staro kraljestvo

Period: 2575 BCE to 2135 BCE

prvi vrhunec
Memfis
delitev države na okrožja ali nome
faraoni so kralji in bogovi (prikazan s sokolom Horom)
faraoni 4. dinastije (Keops, Mikerin, Snefru)
družbeni in gospodarski razvoj (trgovanje z Mezopotamijo)
slabšanje naravni razmer ( sahara se začela izsuševati)
krepila se moč nomarhov, moč faraonov pešala (6. dinastija)

Kralj SARGON I

2400 BCE

prvi podredil sumerske države
država cvetela pod njegovim vodstvom (kulturni in trgovski)
prestolnica Akad
slabitev imperija zaradi ntranjih nemirov
propad leta 2154 pr. Kr.

Akadsko kraljestvo

Period: 2400 BCE to 2200 BCE

Semitska nomadska plemena s S arabske puščave
kralj Uruk Lugalzegzi- neuspeli poskus ustanovitve enotne sumerske drzave

Piramide

2340 BCE

samo v starem kraljestvu
sfinga- kip človeka pred piramido
pokopali faraone
munifacija
posmrtno življenje

Prvo vmesno obdobje

Period: 2150 BCE to 1994 BCE

Egipt spet razdeljen
za oblast se borijo nomarhi

Troja

2000 BCE

zgrajena 3 tis. pr. Kr., vrhunec 2 tis. pr. Kr.
nadzor nad trgovsko potjo med Azijo in Evropo
legenda o Trojanskem konju
19 stol. Mikenska in Minojska civilizacija Homerjevi izmišljotini
2 polovica 19. stol. Evans and Schleiman najdeta Trojo nato še Mikene

Pisave v Minojski in Mikenski civilizaciji

2000 BCE

slikovna linearna A pisava- se danes je niso razvozlali ( na območju Minojske civilizacije)
zlogovna linearna B pisava- mlajšega razvoja, uporabljali v celinski Grčiji (Mikenska civilizacija), ni dokazov za zapisovanje književnosti, trgovske pogodbe, za potrebe dvorne pisave, razvila iz piktografske pisave

Staro prebivalstvo

Period: 2000 BCE to 1100 BCE

EOLCI: naseljevali osrednjo Grčijo (Tesalija, Bojotija)
JONCI: Atika, potem S del MA
AHAJCI: S Peleponeza
začetek 2 tis. pr. Kr.- potekalo staplanje med Indoevropejci in Mediteranskim prebivalstvom
1100 pr. Kr. staplanje med dorskimi plemeni in starim prebivalstvom

Mikenska civilizacija

Period: 2000 BCE to 1200 BCE

2 tis. pr. Kr. začtek priseljevanja grških plemen: Ahajci, Jonci, Eolci, Dorci (indoevropska lj.)
staplanje s Mediteranskimi staroselci
okoli 1600 pr. Kr. ustanavlanje utrjenih mest in držav: Mikene, Tirint, Pilos, Tebe
razvoj trg. razcvet po propadu Kretske kulture
dobro organizerana vojska, centralna uprava, vojaška družba, vojni vozi hetiti

Srednje kraljestvo

Period: 1994 BCE to 1650 BCE

ponovna združitev Egipta (vladarji iz Teb)
prestolnica Tebe - sedaj Pluksur
faraon Sezostris II.- razpustil službo nomarhov in centralizeral državo
razcvet umetnosti in kulture
širitev trgovine ( Azija), nove obdelovalne površine, izurjena vojska

Starobabilonsko kraljsetvo

Period: 1900 BCE to 1700 BCE

naselitev semitskih amoritov v Mezopotamijo
Babilon- sveta vrata
Muškeni- plemiči

HAMURABIJEV ZAKONK

1800 BCE

282 členov, klinopis
talinsko načelo- razlika med sloji po kazni
oko za oko- isto se ti bo zgodilo, kar si naredil
nedolžen dokler ti ni dokazana krivda

Legenda o Minotavra

1700 BCE

legendarni kralj Minos
ime za Minojsko civilizacijo
omenja ga že Homer v Iliadi in Odiseji
Evans odkrije palačo v Knososu v 19. stoletju

Drugo vmesno obdobje

Period: 1650 BCE to 1550 BCE

politična in gospodarska slabitev- prihod Hiksov zavladajo 100 let, zveza semitskih plemen, Hetiti eni od ljudstev Hiksov
Novosti: bojni voz, bronaste puščične konice
prestolnica Avaris- nilova delta
trgovina- minojci na Kreti

Monumentalne palače

1600 BCE

ob palači obrtne delavnice, kmetijstvo
gradbeništvo ( kupolaste grobnice, Levja vrata, freske)
meagaren- reprezentačna dvorana, pravoktna zgradba znoraj palače, večerje so se notri odvijale, skupno mikenskim civilizacijam

Novo kraljestvo

Period: 1550 BCE to 1075 BCE

faraon Ahmose premagal Hikse in spet združil Egipt
Tebe doživijo razcvet na kulturni in trgovkih področjih
Egipt postane velesilav Sredozemlju
širitev ozemlja na J do Kuša (nubija) na SV do Koarana in Sirija- osvojil Tutmozis III.
faraon Amenofis IV. verovanje v enega boga Atona (bog sonca) -oslabil svečenike
faraon Tutankamon- uvedel politeizem, edina ohranjena grobnica

Asirsko kraljsetvo

Period: 1400 BCE to 614 BCE

vrhunec 10-7 stol. pr. Kr.
Lega: S del Mezopotmije
Ninive- 25 tisoč glinenih tabilc
Ašur, Lagaš
10 stol. pr. Kr. največji obseg(Egipt, Mezo., Izrael, mala azija)
kralj Asurbanipal II. (knjižnjica)
vojaška družba

Prva mirovna pogodba

1258 BCE

Bitka pri Kadešu
Ramzes II.- spopad s Hetiti
Svetišče Abu Simbel in tempelj Ranessum- svetišče posvečeno njemu
faraon Ramzes III. ubranil Egipt pred ljudstvi z morja- prva pomorska bitka v zgo., zadnji veliki faraon
začetek uporabe železa v Egiptu

Prehodno/ Temno obdobje

Period: 1200 BCE to 800 BCE

Konec bronaste dobe, postopen začetek uporabe železa
propad Mikenske civilizacije: konča se obdobje državnih tvorb, konec mogoče arh. in dvorne umetnosti, ni bilo vel centrov, kjer so lahko nadzorovali, ni več pisnih virov (se pozabi za nekaj stoletij), upad ravni življenje (temno obdobje)

Selitev na območje Male Azije

Period: 1200 BCE to 900 BCE

S obalni pas MA- Eolci, Eolija propade Hetitska država
Osrednji obalni pas MA- Jonci, Jonija
900 pr. Kr. J obalni pas MA naselijo Dorci- Dorida

Dorska selitev

Period: 1200 BCE to 900 BCE

iz goratih delov S Grčije (iz balkanskega polotoka)
priseljevanje potekalo več desetletij
naprej poselijo V in J obalo Peleponeza- J Kikladi in Sporadi, nato J pas Male Azije

Družbena ureditev v prehodni dobi

Period: 1200 BCE to 800 BCE

Vir: Odiseja in Iliada
nastanek majhnih kraljevin, ki jih volijo lokalni kralji-Basileus
svoje plemstvo
svobodnjaki: zdravniki, pevci, kovači, tesarji, trgovci, svobodni kmetje
sužnji
teti- najnižji sloj, berači
oikos- osnovna enota bivanja v Grčiji (plemstvo+služabniki)
sorodstvene vezi plemiških družin sestavlajo rod- Genos

Tretje vmesno obdobje

Period: 1075 BCE to 664 BCE

kriza po smrti Ramzesa III- potem vodili Nubi/ Kuši
razpad na več delov
J Egipta si prisvoji Kuštiško kraljestvo- 25. dinastija črnih faraonov
Kuštiški faraoni- ni se jih obravnavalo nekaj časa, tuji vladarj, Kušiti imeli rudna bogastva
7 stol. pr. Kr. - Nadoblast Asircev

Nastanek Grške črkovne pisave

800 BCE

poznavanje linearne B pisave je utonilo v pozabo
800 pr. Kr. Grki ponovno začnejo pisati- razvijejo grški alfabet (najprej od desne proti levi, potem iz leve proti desni, popolna črkovna pisava)
črke za svojo pisavo prevzeli od Feničanov (23 znakov)
Fenečani živeli na V Sredozemlja (Kaanan- Izrael)
Mestne državice kot Sumerci: Biblos, Sidor, Tir
dobra pomorska trg.
kolonija: Kartagina

Značilnosti polisa

800 BCE

po površini majhne, ne več kot 100km2- podobna občini Celje
povprečno od 5-10 000 preb.
vsak polis svoje zakone, politične institucije, koledar, verski prazniki, mestno božanstvo
AVTONOMIJA- svoje zakone
ELEVTERIJA- svoboda
AVTARKIJA- gospodarska samooskrba- trgovina
Sparta- po površini polovica SLO
Atene- 200.000 prebivalcev
Pomembne stavbe v polisu
Agora- tako kot forum- osrednji trg
Stoja- pokrito stebrišče zraven upravne stavbe

Razlogi za nastanek polisov in pomen polisa

800 BCE

razčlenjena in težko prehodna pokrajina
delitev na plemena
različno čas. obdobje nastanka
prepričanje, da je življenje v majhnih državicah boljše
pridobitev državljanstva 18 let (prej je moral biti vpisan oče in mati in morala sta biti poročena)
dolžnosti državljanov: zakoni, davki, vojska, častiti bogove
KRALJEVINA- vlada kralj
ARISTOKRACIJA- vlada plemstvo
OLIGARHIJA- vladajo najbogatejši
TIRANIJA- vlada tiran (nezakonito na oblasti)
DEMOKRACIJA- voli ljudstvo

Sparta

800 BCE

Ustanovili Dorci, J Peleponez Lakonija- polis Sparta
staroselcem odvzamejo pravice in jih spremenijo v helote- brez pravic
napad na sosednjo pokrajino Mesenjo in s tem povečanje Sparte (po površini najjvečji polis)
dobri vojaki, vojaška družba
legenda o zakonodajnem Likurgu in veliki retri

Prebivalstvo Sparte

800 BCE

Spartati:
polnopravni državljani (funkcije: sodelovali v politiki, vojska+državni uradniki)
Periojki:
osebno svobodni, brez političnih pravic, lastniki zemlje- heloti delali, ukvarjali so se z obrtjo, trg., poljedelstvo, služili vojsko, ni bilo politike za njih, preddorski naseljenci
Heloti:
državni sužnji, opravljali dela na zemlji spartiatov, dajati so jim del pridelka, 5. stol. pomankanje prebivalstva v vojsko, onemogočili helotom

Spartanska vzgoja

800 BCE

Militarizerana družba- posledica občutka ogroženosti
spartiati so v družbi predstavljali manjšino (1:7 spartiati : helotom)
Kripteja: pridobitev izkušenj za vojake, ko so ubijali helote, brez slabe vesti
peleponeška zveza: zveza, s sedežem v Sparti, 6 stol. pr. Kr., članice so ob vojni morale pirspevati vojsko
falanga: nov način bojevanja, skupina težko oboroženih HOPLITOV
čelada, ščit, kratek meč (boji 1 na 1), neprebojna majca
razlogi: napredek v kovaški obrti- s tem pocenitev orožja

Nastanek polisov

Period: 800 BCE to 450 BCE

po Dorski selitvi, 8 stol. pr. Kr. dalje
naraščanje št. prebivalcev razvoj večjih
slabitev sorodstvenih vezi med ljudmi- nadomesti jih krajevne skupnosti
nastanejo na vrhu vzpetine- varnost
mestno (plemiči, obrtniki, trgovci) in kmečko zaledje
Akropola- tam je plemstvo
spodaj se razvilo mesto- obrt, trgovina

Atene

700 BCE

največji polis po prebivalstvu (200.000) in v Atiki
sosednji polisi: Tebe, Meagara, Platea
prebivalstvo: jonci
dejavnosti: kmetijstvo, trgovina (olje, vino, keramika)
pomorska sila

Ureditev v obdobju aristokratske polis

700 BCE

do 7. stol. pr. Kr. v Atenah vladal kralj, potem aristokracija- ARHONTI (9 jih je bilo, poveljevali vojski, verske zadeve, sprejemali zakone, sodni postopki) (vse veje oblasti)
AEROPAG- posvetovalna vloga, po letu v arhontih so postali v aeropagu dosmrtni člani
težave atenske družbe: zadolženost kmetov (kmeti niso imeli svoje zemlje, davki in denar je šel last. zemlje), zakoni niso bili zapisani, nepravična delitev premoženja - NA ROBU REVOLUCIJE

Pozno obdobje

Period: 664 BCE to 332 BCE

664 pr. Kr.- Asirci za kralja postavili kneza iz Saisa
525 pr. Kr. perzijski kralj Kambiz II.- porazil egipčansko vojsko in osvojil Egipt
332 pr. Kr. Aleksander Veliki- osvoji Egipt brez boja, Aleksandrija
323 pr. Kr. Po smrti Aleksandra zavladal Egiptu poveljnik Ptolomaj I., prestolnca Aleksandrija
vladali do leta 30 pr. Kr. (zadnja vladarica Kleopatra) potem Egipt priključi Rimski imperij- bitka pri Akciju

Pejzistrat

650 BCE

Solon zapustil Atene za 10 let- začela rušiti
nastale 3 stranke: stranka iz ravnine, stranka iz obale(obmorska stranka), stranka iz gora(gorjanci, vodil Pejzistrat)
sredi 6 stol. pr. Kr. s osebno stražo prišel na oblast v Atenah(tiranija)
Reforme:
obdržal Solonovo ustavo(obdržal drž. org.)
za arhonte izvoljeni njegovi privrženci
gradil nove stavbe, vodovod(dal jim službo)
izdal kovance drahame
razvijal trgovino (razširil trg., vino, olje, keramika, žito)
kmetom zmanjšal davke, ugodnejša posojila

Drakon

621 BCE

zbral in uredil zakonske predpise Aten
zakoni so bili zelo strogi-drakonski
zločincem je sodilo mestno sodišče (po zakonu), sporov niso reševali samovoljno (plemiči so razsojali v svojo prid)

Novobabilonsko kraljestvo

Period: 614 BCE to 539 BCE

semitsko pleme Kaldejcev premaga asirsko oblast
J Mezopotomija- izgubilidel ob Nilu
Kralj Nabukadnezar II.- zaslužen za širitev v Izrael in Sirijo
Nove zgradbe v Babilonu ( Semiradni viseči vrtovi, zigurati, Etemenank- monumentalna dela)
premagajo jih Perzijci (Kir. veliki)

Timokracija

600 BCE

delitev državljanov na štiri razrede (po premoženju)
1. razred najbogatejši - petstomernikarji
2.,3. razred: konjeniki, vprežniki
4. razred: teti
1,2,3 razred- volili arhonte DRŽAVNI ORGAN:
1 arhonti, aeropag
2 bule- svet 400 drzavni zbor
3 eklezija- priprava dnevnega reda za bule

Solon- prvi državnik, za humanost

600 BCE

ugled si pridobil v vojni z Meagaro (dal idejo za zavzetje otoka)
6 stol. pr. Kr. izvoljen za arhonta
ob prihodu na oblast v Atenah poltična in agrarna kriza
REFORME:
odpustil dolgove kmetom- pred Solonom zadolženi, za polje plačevali najemnino
prepovedal zadolževanje za osebno osvobodo
uvedel zemljiški maksimum
pospeševal gosp. razvoj (jonski merski sistem, denar, tuji obrt. dobili državljanstvo)
pri upravljanju države so sedovali tudi nižji sloji, uvedel je timokracijo

Klejsten

527 BCE

tega leta umrl Pejzistrat, nasladila sta ga sinova- s pomočjo Sparte so bogate in vplivne Atenske družine zrušile tiranijo
na oblast pride Klejsten(preprečil rivalstvo med strankami, prepovedal)
območje Atike razdelil na nove upravne enote:
10 fil(sestavljene enega mestnega, podeželskega in obalnega dela)
taka delitev je izničila rodovne povezave in prisilila ljudi k sodelovanje
odpravljena Solonova delitev po premoženju- izenačitev državljanov( ženske tujci, sužnji- te so bili izključeni)

Ostrakizem=črepinjska sodba

500 BCE

da bi preprečili ponovno vzpostavitev tiranije
glasovanje v lj. zboru, na črepinjo so napisali potencialnega tirana
izglasovan je moral Atene zapustiti za 10 let
posledice: poslanci so svoje nasprotnike napisali in se združevali

Jonski upor

500 BCE

6 stol. pr. Kr. širitev Perzijske države(MA)
Grški polisi se zapletejo v boj(izguba avtonomije, slablenje domačega gosp., nastavljanje Perzijskih tiranov, spodbujali kulturo obrti Feničanov, gosp. nazadovali)
500 pr. Kr.-Jonske kolonije se uprejo- Milet (skromna pomoč Eretrije in Sparte)
ZMAGA PERZIJCEV

Grško-Perzijske vojne

Period: 499 BCE to 449 BCE

Deli se na Jonski upor, Napad Perzijcev pod Darejem, Zadnji napad Perzijcev in na bitke pri Termopilah, Salamini, Plataji

Napad Perzijcev pod Darejem

490 BCE

povod za napad: Darej hotel kaznovati Atene in Eretrijo, ker so pomagale
NAPAD: celinsko(preko Egejskega morja)
pomorski Eretrija
Bitka pri Maratonskem polju- ZMAGA ATENCEV (kopenski)
spartanci so poslali vojsko a je bila prepozna, zato so Atenci in Darejci uporabili Falango
Grke poveljeval Militijad, po zmagi začeli graditi mornarico

Bitke pri Salamini

480 BCE

pomorska bitka
naravne prednosti zaradi ožine med Atiko in Salamino
Perzijcev so meli večje ladje
ZMAGA GRKOV zaradi manjših, boljših ladij

Zadnji napad Perzijcev

480 BCE

Perzijcev poveljeval Kserks
dogovor Perzijcev z Kartagino o istočasnem napadu
Kartagina- SICILIJA (Sirakuza) napad odbijejo
Grki se skoncentrirajo na napad Perzijcev (prečkali Dardanele, skozi Trakijo, Makedonija)
ZMAGA GRČIJE
Kongres v Korintu- oblikovanje Helenske zaveze ( 30 grških polisov sklene premir in se združijo proti Perzijcem

Bitka pri Platajah

479 BCE

del Perzijske vojske ostane v GR
grki Premagajo perzijsko vojsko
izven matične GR se boji nadeljejo
Grki v MA želeli v Helensko zavezo- Zavrnejo jih (Atene- Ja, Sparta- Ne zaradi kopenske vojske)
Jonci iz Jonije premagali Perzijce (zamere med polisi

Bitka pri Termopilah

479

Spartanski kralj Leonidas
naravne prednosti(soteska) (gr. zaprli Perzijcev)(zadržujejo dokler ni konec kopenske vojne, nato so Perzijci prišli za hrbet in so zgubili)
Sočasen napad grškega ladjevja na S Evboje- računajo na zmago (Grška in Perzijska mornarica)
Majhna kopenjska vojska Grkov- na zmago niso računali, zato so se umaknili na otok Salamina
ZMAGA PERZIJCEV- vdrejo v AFR, in Atiko

Politična ureditev Sparte

800

DVA KRALJA: prihajala iz druge vladarske druž., vrhovna vojaška poveljnika, javna obdarovanja, prireditev bogov
EFORI(nadzorni svet):
državni svet (zakoni niso bili zapisani, morali so nadzorovati kraljevino, državni uradniki, efore vodil vojaški/ ljudski zbor- izvoljen moral biti nad 30 leti, 1 leto je trajal mandat
GERUZIJA (svet starcev):
pripravljajo zakone, ki jih nato potrdijo v Apelu
sestavljajo 30 dosmrtnih članov- dosmrtni mandat nad 60 let
Apela (vojaski zbor)
potrjujejo zak.