Razvoj rimokatoliške cerkve v srednjem veku

Arijanstvo

381

Krščanski nauk škofa Arija je bil dokončno prepovedan v prvem carigrajskem koncilu.

Benedektinec

525

Član najstarejšega meniškega rodu, ki sledi pravilom svetetga Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na Slovenskem pa Gornji grard.

Gregor Veliki

604

Pripadnik reda, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški. Veliko so delovali v mestih, na Slovenskem, na primer, na Ptuju, Celju in Kamniku.

Pipinova darovnica

756

Dokument, s katerim je bila ustanovljena Cerkvena država. Razvila se je iz že podarjenih zemljišč, znana kot patrimonij svetega Petra (dedina svetega Petra), ter ozemlja, ki ga je frankovski kralj odtrgal Langobardom ter podelil rimskim škofom.

Velika Shizma

1054

Znana tudi kot veliki razkol. Kršcanstvo se je ločilo na rimokatoliško in pravoslavno krščanstvo.

Canossa

1077

Grad, kjer je papež Gregor 7. prisilil cesarja Henrika 6., da se mu je poklonil in mu priznal pravico do investiture. Po tem dejanju je papež preklical izobčenje za cesarja.

Kartuzijan

1084

Član meniškega rodu, katerega začetki so v mestu Chartreuse v Franciji. Najbolj znan kartuzije na Slovenskem so v Žicah Bistri pri Vrhniki in Pleterjah

Gregor VII.

1085

Sprožil je invesatiturni boj, boj Cerkve, da sama umešča škofe, zato se je sprl z nemško-rimskim cesarjeam Henrikom VI.

Cistercijan

1098

Pripadnik meniškega redu, ki slovi po izrednem strogem življenju. Meniški red je bil ustanovljen v Franciji, na Slovenskem pa je najbolj znan v Stični.

Wormanski Konkordat

1122

Sporazum med Cerkvijo in rimsko-nemškimi cesarji, s katerim se je zaključil investiturni boj. Papež imenuje škofa, cesar pa mu podeli zemljiško posest.

Sveti Thomas Becket

1173

Bil je canterburyjski nadškof ter kancler angleškega kralja Henrika II., s katerim se je kasneje sprl. Umoili so favštirje vitezi, Cerkev pa ga je proglasila za svetnika. Njegove relikvije so postale cilj romanj v Angliji.

Inocenc III.

1198

Papež, ki je izobčil angleškega kralja Ivana brez zemlje. Sprožil je križarsko vojno proti albižanom, heretikom na jugu Francije.

Avguštinec

1215

Pripadniknverskega reda , ki se je ravnal po pravilih svetega Avguština iz Hippa, avtorja dela O božji državi. Pravila so bila potrjena na lateranskem koncilu.

Dominikanec

1216

Pripadnik reda bratov pridigarjev, katerih začetnik je sveti Dominik. Prepoznamo jih po belih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije.

Inkvizicija

1232

Cerkveno sodišče za odkrivanje in kaznovanje heretikov, ki so ga predvsem vodili dominikanci in frančiškani. Kazni so bile stroge: zaplemba premoženja, mučenje in smrt.

Frančiškan

1415

Pripadnik reda, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški. Veliko so delovali v mestih, na Slovenskem, na primer, na Ptuju, Celju in Kamniku.

Jan Hus

1415

Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na grmadi.

Konstantinova darovnica

1440

Dokument, s katerim so papeži dokazovali svojo posvetno oblast nad Italijo, ki naj bi jim jo podelil rimski cesar Konstantin, saj je osnoval novo prestolnico Konstantinopel in tako zapustil Italijo. Humanist in nezikoslovec Lorenzo Vallla je dokazal, da je dokument ponaredek iz 9.stoletja.