-
Deklaracija o neodvisnosti ZDA
Na 3. celinskem kongresu v Philadelphiji so predstavniki 13 angleških kolonij sprejeli deklaracijo o neodvisnosti, s katero so razglasili neodvisnost ZDA in pretrganje vezi z Veliko Britanijo. -
Odprava fevdalizma v Franciji
Narodna skupščina, ki jo je razglasil tretji stan se je preimenovala v ustavnodajno, je 4.8.1789 na pritisk podeželja in kmečkih nemirov odpravila fevdalizem, ob koncu meseca pa sprejela Deklaracijo o človekovih in državljanskih pravicah. -
Period: to
Ilirske province
Napoleon je l. 1809 ustanovil Ilirske province. Združevale so Primorje,Kranjsko, Hrvaško na desnem bregu Save, ozemlje bbeneške Istre, Dalmacije,... Na Slovenskem kmetje niso bili zadovoljni saj Francozi na Slovenskem niso ukinili fevdalizma kot so v Franciji, intelektualci in ter reformno usmerjeni uradniki pa so simpatizirali z njimi. Po ukinitvi Ilirskih provinc so bile ukinjene tudi vse reforme v prid ljudi. -
Period: to
Napoleonov pohod na Rusijo
Napoleon je, da bi pokoril Rusijo, ki ni več želela sodelovati v gospodarski vojni z njim proti Veliki Britaniji z veliko armado napadel Rusijo. Rusija je doživljala poraz za porazom in Napoleon je prišel že do Moskve, vendar je ta bila v plamenih. Napoleon ni imel dovolj hrane, zaradi taktike ruskega generala Kutuzova, ki je ob umikih požigal polja. Zato je konec oktobra Napoleon ukazal umik iz Rusije. Ta je bil zaradi hude zime in nenehnih napadov Kozakov zelo otežen. -
Period: to
Dunajski kongres ter bitka pri Waterlooju
Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 1. novembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikomn Metternichom. Namen kongresa je bil začrtati nove meje na političnem zemljevidu Evrope po vojaškem porazu Napoleonove Francije in njegovem izgonu na otok Elbo. Marca Napoleon spet prevzame oblast in junija bije zadnjo njegovo bitko pri Waterlooju, kjer izgubi ob združeni britansko-pruski vojski. ( 18.6.1815) -
Revolucije leta 1848
Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. -
Vojna Avstrije proti Italiji in Franciji
V bitkah pri Magenti in Solferinu so bili Avstrijci premagani in sio se morali umakniti iz Lombardije. Italija, Franciji v zameno za pomoč v vojni odstopi Savojo in Nico. -
Avstrijsko-Pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.Prusija je v vojni zmagala in tako postala najmočnejša sila v Nemški zvezi, ki je vse bolj razpadala zaradi različnih želj po združitvi Nemčije. -
Pariška komuna
Pariška komuna, ki je obstajala od 26. marca 1871 do »krvavega tedna« (21. - 28. maj) in predstavlja revolucionarno obdobje v Parizu, ko je - proti vladi - oblast v mestu prevzelo ljudstvo. Z reformami so skušali vzpostaviti pravičnješi družbeni sistem, razglasena je bila tudi enakopravnost žensk. -
Period: to
1. in 2. Balkanska vojna
Po Avstrijski aneksiji BIH je Balkan postal prizorišče političnih in vojaških konfliktov. V prvi balaknski vojni l. 1912 so Srbija, Bolgarija, Grčija, Črna Gora porazile Turčijo in si razdelile njeno evropsko ozemlje. Zaradi sporov povezanih z delitvijo ozemlja leta 1913 izbruhne druga balkanska vojna. Srbija je ob pomoči Romunije, Grčije in Črne Gore premagala Bolgarijo.
