-
JAMESTOWN (Prva stalna angleška kolonija)
Leta 1607 je Jamestown postal prvo naselje Velike Britanije v Severni Ameriki. 13. maja ga je ustanovilo približno 100 angleških kolonistov, ki so prišli v Virginijo iz Londona. Izbrano je bilo zaradi svoje enostavne obrambe, saj je bilo obdano s številnimi rekami, prav tako na njem niso živela lokalna indijanska plemena. -
Period: to
LUDVIK XIV. (absolutizem)
Ludvik XIV., velja za najvidnejšega predstavnika absolutizma. Rojen je bil 5.9. 1638, za kralja Francije so ga okronali 7.6.1654, oblast pa je prevzel leta 1661. Za časa svojega vladanja je močno zmanjšal vpliv plemstva, reorganiziral francosko vojsko, v državi je določil katoliško vero, kot absolutist je seveda sam imenoval državne uradnike, državo je razdelil na 30 upravnih območij. Vladal je vse do svoje smrti.
Timetoast -
RAZSVETLJENSTVO
Je družbeno, kulturno in umetnostno gibanje, ki se pojavi konec 17. stoletja. Eden najpomembnejših predstavnikov tega obdobja je John Locke , ki je leta 1689 napisal Dve razpravi o vladanju. To je prav tako imelo zelo močan vpliv na oblikovanje modernih institucij. Razsvetljenstvo je povzročilo velike spremembe v družbi, znanosti, filozofiji in kulturi. -
PRAGMATIČNA SANKCIJA
- aprila leta 1713 je Karel VI. Habsburški, ki je bil tudi cesar Svetega rimskega cesarstva, v Wetzlarju sprejel Pragmatično sankcijo. Njegov predhodnik Jožef I. je leta 1711 umrl in cesarsko krono je nasledil Karel VI. Želel je zagotoviti dedovanje svojim potomcem pred Jožefovimi. Spremenil je določbe iz “Pactum mutuae successionis”. Določil je nedeljivost in enotnost habsburških dežel ter dedovanje svojih potomcev v ženski liniji in podredno dedovanje Jožefovih hčera.
-
Period: to
VLADANJE MARIJE TEREZIJE
Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije, kraljica Ogrske in Češke ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s kronanjem svojega moža pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. V svojih državah je v sodelovanju z Jožefom II. uvedla mnogo reform, ki so močno vplivale družbeno, kulturno in politično življenje. -
Period: to
ŽIGA ZOIS
Žiga Zois je bil slovenski gospodarstvenik, naravoslovec in razsvetljenec, rojen 23.11.1747 v Trstu. Bil je izjemno izobražen posameznik in velik podpornik razsvetljenstva. Že v mladih letih so ga poučevali eni najvplivnejših na tem področju (Jurij Vega, Jožef Maffei,...). Pri Zoisu so se okoli leta 1780 začeli zbirati razsvetljenci, tako se je izoblikoval Zoisov krožek in prihajalo je do prvih pomembnejših literarnih in dramskih del na slovenskem. Zois je 10.11.1819 v Ljubljani umrl. -
Period: to
LUDVIK XVI.
Ludvik XVI. je bil francoski kralj iz družine Bourbonov, rojen 23.7.1754. Ljudstvo ga je zaradi neodločnosti, absolutističnega in zatiralskega načina vladanja sovražilo. Njegovo vladanje je trajalo od 1774 do 1791. 21.6.1793 je bil sredi Pariza, zaradi obtožbe o izdajstvu usmrčen z giljotino. Naj bi bil edini Francoski kralj ki ga je doletela taka usoda. Z njegovo smrtjo je bilo konec tisočletne vladavine francoskih monarhov. Ista usoda pa je doletela tudi njegovo ženo Marijo Antonieto. -
PARIŠKI MIR
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah, se je končno končala. Pariški mirovni sporazum je 10.2.1763 vojni naredil konec, s tem da je Francija Veliki Britaniji prepustila vsa ozemlja zahodno od Misisipija, Španiji pa ozemlja vzhodno od Misisipija. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Bil je francoski vojaški in politični vodja, general in cesar, rojen 15.7.1769. V zgodovino se je zapisal s svojimi mnogimi bitkami za časa koalicijskih vojn. Napoleonova želja po nadvladi sosednjih držav se je pokazala že zelo zgodaj. Bil je izjemno dober vojskovodja in to se kaže tudi v tem, kako predana mu je bila vojska. Vodja Francije je bil od leta 1799, leta 1804 pa je postal še prvi francoski cesar.
Timetoast -
BOSTONSKI POKOL
Poboj v Bostonu se je zgodil 5. marca 1770, ko so britanski vojaki v Bostonu napadli skupino ameriških kolonistov, ki so ubili pet moških. Vse se je začelo zaradi manjšega prepira med britanskim vojakom in kolonisti, a prepir se je hitro stopnjeval. Zbralo se je čedalje več kolonistov, ki so začeli obmetavati vojake. Postalo je tako hudo da so bili vojaki prisiljeni uporabiti strelsko orožje. -
BOSTONSKA ČAJANKA
Bostonska čajanka se je zgodila 16. decembra 1773. To je bil eden ključnih dogodkov pred ameriško revolucijo. To je bil nekakšen protest ameriških kolonistov proti britanski vladi oz. bojkot proti davku na čaj. Potekal je tako da so prebivalci mesta, preoblečeni v Indijance, zavzeli 3 angleške ladje in iz njih vse skupaj zmetali kar 342 zabojev čaja. -
Period: to
KLEMENS VON MATTERNICH
Rojen 15.5.1773, umrl 11.6.1859. Bil je avstrijski državnik, politik in eden največjih diplomatov tistih časov. Pomagal je oblikovati zmagovito zavezništvo proti Napoleonu I.. Hkrati je obnovil Avstrijo kot vodilno Evropsko silo, ki je gostila Dunajski kongres v letih 1814-1815. Leta 1835 na oblast pride bolehni cesar, ki bolj ali manj prepusti nalogo vladanja Matternichu. To obdobje imenujemo Matternichov absolutizem, krepi se narodna zavest, značilna cenzura, veliko vlogo ima policija. -
PRVI CELINSKI KONGRES (v Filadelfiji)
Celinski kongres je bil sestanek delegatov vsake od držav trinajstih ameriških kolonij. Služili so kot vlada. Prvi celinski kongres je potekal od 5.9 do 26.10.1774. Člani prvega celinskega kongresa so bili John Adams, Patrick Henry in George Washington. Predsednik pa je bil Peyton Randolph.
Dva pomembna ukrepa:
- Kralj George III. ni upošteval prošnje delegata, zato so Američani začeli bojkot.
- Naredili so načrt, da se bodo znova sestali, če Britanci ne bodo izpolnjevali zahtev -
DRUGI CELINSKI KONGRES
Drugi celinski kongres se je sestal 10.5.1775. Pridružila se je kolonija Georgija in zastopanih je bilo vseh 13 kolonij. Zaradi začetka revolucije je mogel kongres hitro posredovati, zato so že začeli pripravljati svojo vojsko za boj proti Britancem. Ta kongres je vodil John Hancock.
Dosežki drugega kongresa so:
- ustanovitev celinske vojske (general- George Washington)
- poskus vzpostavitve miru
- deklaracija o neodvisnosti
- ustvarili so pravo vlado
- uradna zastava ZDA -
DEKLARACIJA O NEODVISNOSTI
Je ustanovni dokument Združenih držav Amerike.
4. julija 1776 na drugem kontinentalnem kongresu je razglasil trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki za svobodne in neodvisne države, vse povezave med njimi in Združenim kraljestvom pa za razvezane. -
Period: to
OBDOBJE VLADANJA JOŽEFA II.
Bil je sin Marije Terezije, rojen 13.3.1741 in hkrati njen sovladar. Po njeni smrti je prevzel samostojno vladanje leta 1780. Jožef II. je leta 1781 izdal tolerančni patent, s katerim je zagotovil versko svobodo vsem prebivalcem. Velja za enega izmed razsvetljenih absolutističnih vladarjev. Nadaljeval in radikaliziral je reforme, ki jih je pričela njegova mati. Vladal je vse do svoje smrti 20.2.1790. -
USTAVA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE
Je vrhovni zakon Združenih držav, ki je bil sprejet v Filadelfiji 17.9.1787. Na začetku je ustava vsebovala 7 točk, kasneje pa so jo dopolnili še s 27. -
NAPAD NA BASTILIJO
Bastilija je bila trdnjava, zgrajena za zaščito Pariza v času stoletne vojne. Ludvik XVI. jo je večinoma uporabljal kot državni zapor. Napad na Bastilijo se je zgodil 14.7.1789. Ta napad Francozov na vlado je pomenil začetek Francoske revolucije. Vse se je začelo tako, da so revolucionarji zahtevali predajo guvernerja de Launaya, ta je zavrnil. Zato so revolucionarji začeli svoj prodor v notranjost Bastilije. Vojaki so začeli streljati, de Lunay je videl da to ne pelje nikamor in se predal. -
Period: to
1. FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE
Francoska revolucija se začne z napadom na Bastilijo. Konča se zgledovanje po Ameriki.
Pomembnejši dogodki v prvi fazi revolucije:
- odprava fevdalizma, privilegijev plemstva in duhovščine
- enaki zakoni in obdavčenje za vse
- deklaracija človekovih pravic
- ustanovitev narodne garde (za zaščito)
- geslo revolucije; svoboda, enakost, bratstvo
- sprejeta ustava
Timetoast -
DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC
Eden ključnih dokumentov francoske revolucije. Notri so bile definirane pravice, ki bi veljale za vse, vedno. Sestavljalo jo je 17 členov. Sprejeta je bila 26.8.1789. -
LISTINA PRAVIC
Listina pravic vključuje prvih deset členov ustave. Veljati je začela 15.12.1791. Privedlo je do tega, da so se omejila pooblastila zvezne vlade, zaščitile so se pravice vseh državljanov oz. prebivalcev na ameriškem ozemlju. Listina določa, da kakršnim koli kazenskim zadevam, sledi sojenje. Hujše kot je hudodelstvo, hujše so sankcije. -
SPREJETJE USTAVNE MONARHIJE
- septembra 1791 je bila sprejeta ustava, ustavna monarhija:
- Šibko oblast ima še vedno kralj
- zakonodajno oblast ima skupščina narodnih predstavnikov
- volilna pravica je omejena na premoženje - volilni cenzus
-
2. FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE
Kralj se je moral odpovedati absolutističnemu vladanju in sprejeti ustavo. Novosti:
- meščanstvo postaja razdvojeno; žirondisti (bogati meščani), jakobinci (nižji sloji)
- Francija v vojni z Avstrijo in Prusijo
- splošne volilne pravice (moški nad 21 let)
- Konvent 21.9.1792 razglasi Francijo za republiko -
Period: to
KOALICIJSKE (Napoleonove) VOJNE
Koalicijske vojne je skupek večih bitk med Francijo in koalicijami evropskih velesil.
Začnejo se Aprila 1792, ko Francija napade Prusijo in Avstrijo. Vojna se je zaključila z zmago Francije v severni Italiji, podpis mirovne pogodbe leta 1797 označuje uraden konec vojne. Kmalu za tem pa smo priča še eni koalicijski vojni, ki jo zaznamuje Napoleonov pohod v Egipt leta 1798. Vojna med Francijo in Anglijo, s tem da se Angležem pridružijo še Rusi. -
ZAČETEK FRANCOSKE REPUBLIKE
Francoska republika je bila razglašena 21.9.1792. Za republiko je veljala vse do ponovne ustanovitve cesarstva leta 1804. Na vrhu oblasti so bili sprva člani narodnega zbora, kasneje je nastopil režim direktorja in še kasneje francoski konzulat. -
Period: to
3. FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE
Dežela je prešla v krizo; pomankanje in nezadovoljstvo. Jakobinci so prišli na sam vrh oblasti, zato od 1793-1794 nastopi jakobinska diktatura.
- uvedba splošne oborožitve
- uvedba novega koledarja
- pride do razcepa med jakobinci
- Francija zapade v obdobje kapitalizma -
Period: to
4. FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE (Konec)
Četrta faza francoske revolucije označuje konec oz. zaključevanje revolucije. Na oblast so prišli žirondisti, s pomočjo vojske. 1799 Napoleon izvede državni udar, kar revoluciji končno naredi konec. -
NAPOLEON OSVOJI EGIPT
Proti Egiptu je s svojo vojsko odplul maja 1798, pred tem pa se je odločil še za napad na Aleksandrijo. Njegova vojska je štela kar 35000 mož. Napoleon je zavzel trdnjavo v Aleksandriji nato pa nadaljeval svojo pot proti Kairu, kjer se je razglasil za osvoboditelja Egipta. Odločilna bitka se je odvijala 21.7.1798; Mameluki so pričakali Francoze s konjeniki in topovi. Kljub temu so Francozi mameluke pripravili do umika. Napoleon se je razglasil za kralja Egipta in še dodatno okrepil svojo vojsko. -
DRŽAVNI UDAR NAPOLEONA
Po vojaškem neuspehu Napoleona v bitki v Egiptu, se je vrnil v Francijo. Izvedel je državni udar in odstavil direktorij. S tem dejanjem je bila revolucija končno končana. Leta 1799 Napoleon postane prvi konzul Francije.
Timetoast -
FRANCOSKI CIVILNI ZAKONIK
"Code civil" oz. francoski civilni zakonik je bil izdan leta 1804. Nastal je takoj po francoski revoluciji in zajemal celotno civilno pravo. Bil je zelo moderen zakonik, ki je temeljil na poudarjanju vloge državljana in ne pravne osebe , velik poudarek je bil na človekovih pravicah in svoboščinam. Na slovenskem je v veljavo prišel za časa Ilirskih provinc od leta 1809 do 1813. -
ANGLEŽI ZMAGAJO BITKO PRI TRAFALGARJU
V tej vojni se je Britanija zopet izkazala kot Napoleonov najnevarnejši nasprotnik. Skušal jo je ugnati, vendar je kraljevska mornarica več kot dve leti blokirala francoske in španske obale in je nato pod poveljstvom admirala Horatia Nelsona v bitki pri Trafalgarju 21.10.1805 povsem uničila francosko in špansko mornarico. Po angleški zmagi v pomorski bitki je Napoleon skušal Anglijo gospodarsko uničiti s celinsko zaporo, prepovedjo trgovanja evropskih držav s to najmočnejšo nasprotnico. -
BITKA PRI JENI-AUERSTEDTU
14.10.1806 se je bila bitka pri Jeni-Auerstedtu, med vojskama Napoleona in Friderika Viljema III. Pruskega. Napoleonova vojska je bila v veliki premoči, kar se je močno kazalo tudi na bojišču. Zaradi mnogo boljše organizacije, vodenja in večjega števila vojakov (Napoleonovo vojsko je sestavljalo kar 116.000 vojakov), je bila Pruska vojska v bitki katastrofalno poražena. Francozi so tako zasedli kraljevino Prusijo in jo obdržali vse do leta 1812. -
ERFURTSKA MIROVNA POGODBA
Leta 1808 Erfurtska mirovna pogodba uzakoni novo ureditev Evrope. Francija se malo poveča. Okoli nje Napoleon ustanovi Napoleonide (države v katerih vladajo Napoleonovi sorodniki), ukine nemško cesarstvo in namesto tega ustanovi Rensko zvezo, Avstriji odvzame Ilirske province in s tem cel obalni del, ustanovi Varšavsko kneževino, veže se z Avstro-Ogrsko. To čisto onemogoči Ruse in Pruse, tako nevarnost ostanejo zgolj še Angleži. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Po porazu Avstrije proti Franciji, je bilo podpisano premirje. Takrat je Napoleon to izkoristil v svojo prid in ustanovil Ilirske province. Ustanovil jih je iz strateškega in gospodarskega razloga. Delovale so kot celinska zapora, Avstriji pa so preprečevale stik z morjem, hkrati so mu nudile dobro povezavo z jugovzhodno Evropo. Glavno mesto jim je bila Ljubljana. Četudi Ilirske province niso bile del francoskega kraljestva so bile čisto podrejene Napoleonu. -
NAPOLEONOV POHOD NA RUSIJO
Napoleonova vojska se je 24.6.1812 odpravila v boj z Rusijo. Rusi so se umikali, v prvo bitko so se podali v Smolensku, kjer jim je Francoze uspelo zaustaviti za 3 dni. Do največje bitke pa je prišlo pri Borodinu. Po tej bitki je ruski general ugotovil, da bi še ena bitka povsem uničila njegovo vojsko. Tako se je odločil prepustiti Moskvo kar brez boja. Moskva je pogorela. Napoleon je 19.10 ukazal umik. Med umikom pa je bila njegova vojska nepričakovano napadena in le malo jih je obstalo. -
BITKA PRI LEIPZIGU
16.10.1813 se je začela bitka pri Leipzigu (ena pomembnejših), znana tudi kot bitka narodov. Po umiku Napoleona iz Rusije, je mnogo Evropskih držav napovedalo vojno Franciji. Zbrale so se ruska, avstrijska, pruska in švedska armada. Vseh skupaj je štelo kar 250.000 vojakov, Napoleon pa se jim je zoperstavljal s svojimi 180.000. V bitki so združene armade Francosko vojsko hitro obkolile in jo pripravile do popolnega umika iz Nemčije. Bitka je terjala mnogo žrtev, slabše so jo odnesli Francozi. -
Period: to
ILIRSKO KRALJESTVO
Leta 1813 je prišlo do propada Ilirskih provinc, kar omogoči nastanek Ilirskega kraljestva leta 1816. Nastalo je iz Ilirskih provinc, ko so bile podarjene Avstriji na dunajskem kongresu. Kraljevina Ilirija za razliko od Ilirskih provinc ni imelo svoje državnosti. Obsegalo je območje Kranjske, Koroške, Trst, Goriško in ostalo primorsko ozemlje. Obstajalo je vse do leta 1849, ko je bilo z novo ustavo odpravljeno. -
PARIŠKI MIROVNI SPORAZUM
Pariški mirovni sporazum je bil podpisan 30.5.1814. Naredil je konec vojni med Francijo in šesto koalicijo, ki so jo sestavljale Avstrija, Rusija, Prusija, Švedska in Velika Britanija. Sporazum je Napoleona, francoskega cesarja prisilil v odstop od svojega položaja. Meje so se zopet spremenile oz. se povrnile na tiste iz 1792. -
DUNAJSKI KONGRES
Dunajski kongres je potekal od 1.9.1814 pa do 9.6.1815 v Dunaju. To je bil izbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil. Namen tega kongresa je bilo začrtati nove meje na političnem zemljevidu Evrope. Kongres je zadeval preoblikovanje Evrope po koncu napoleonskih vojn. Na kongresu je sodelovalo več predstavnikov držav.
Timetoast -
IZGON NAPOLEONA NA OTOK ELBO
Šesta koalicije so leta 1814 začele prodor v Francijo. Po tem je bil Napoleon prisiljen v umik oz. izgon na sredozemski otok Elbo. A Napoleon še ni rekel zadnje, po mnogih neuspelih poskusih pobega, mu je končno uspel še en neverjeten podvig. S pomočjo svojih podpornikov se je vrnil iz Elbe in na oblast prišel za točno 100 dni. -
IZGON NAPOLEONA NA SV. HELENO
Po Napoleonovem porazu pri Waterlooju, je bil izgnan na oddaljen otok Svete Helene (otok v južnem Atlantskem oceanu). Angleži so ga zaprli na otok daleč stran od kopnega, da mu ne bi spet kako uspelo pobegniti. Tako je živel do svoje smrti leta 1821. -
BITKA PRI WATERLOOJU
Bitka se je odvijala 18.6.1815 se je blizu naselja Waterloo, ki je takrat spadal pod Nizozemsko. Vojski Velike Britanije in Prusije sta se nahajali blizu francoskih meja, zato se je Napoleon odločil za neposreden napad, saj jih je želel uničiti preden bi se jim uspelo združiti s preostalimi vojskami sedme koalicije. Napoleon je zopet doživel poraz, kar je pomenilo konec njegove vladavine.
Timetoast -
Period: to
PREDMARČNA DOBA
Leta 1815 se je končal Dunajski kongres, kjer so se dogovorili za ponovno razdelitev Evrope, ponovno se pojavijo tudi želje po uveljavitvi monarhične vladavine. 1815 na pobudo Aleksandra I. nastane sveta aliansa (povežejo se Rusija, Avstrijsko cesarstvo in Prusija). Leta 1835 v državi vlada Klemens von Matternich. Za to obdobje je značilno da preganjajo napredno misleče in da se krepi narodno zavest. Obdobje od 1835 do 1848 imenujemo Matternichov absolutizem. -
NAPOLEONOVA SMRT
5.5.1821 je na samotnemu otoku v pregnanstvu, po mnogih uspešnih in malo manj uspešnih bitkah, umrl francoski cesar in vojskovodja Napoleon Bonaparte. Vzrok smrti je bila zastrupitev. Umrl je pri starosti 51 let. Sprva so ga pokopali na Sv. Heleni, leta 1840 pa so njegovo truplo privedli v Francijo kjer so ga pokopali častno in spoštljivo.