-
Prva angleška kolonija v Ameriki
Leta 1607 je Anglija ustanovila svojo prvo kolonijo (Jamestown, Virginia) v Ameriki. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Absolutizem je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva. Ludvik XIV, znan tudi kot Sončni kralj je vladal kot absolutistični kralj Francije in je bil najdlje vladajoči monarh suverene države v evropski zgodovini. Znan je po dejstvu, da zgradil palačo Versai in plemiče in duhovščino izključil iz vladanja ter tako pridobil absolutno sodno, izvršilno in zakonodajno oblast. -
Razsvetljenstvo in Dve razpravi o oblasti
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje -
Pragmatična sankcija
Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel, katero je z namenom, da bi zagotovili in ohranili položaj svojih naslednikov, saj v avstrijski veji Habzburžanov ni bilo moških potomcev, sprejel Leopold I. Dodatno je akt določil način dedovanja, po katerem bi v primeru, da Karel ne bi imel moških potomcev, dedovali Jožefovi sinovi in hčere in če Jožef ne bi imel niti hčera, bi potem dedovale Karlove hčere. -
Period: to
Vladanje Marije Terezije
Marija Terezija je vladala Avstrijskemu cesarstvu od 1740 in vse do 1780. Ker je bila ženskega spola ni bila takoj priznana kot cesarica, ter tako povzročila vojno avstrijskega nasledstva. Kot cesarica je uvedla kar nekaj reform npr. upravna, vojaška, sodna, šolska, verska,... Kot cesarica pa tudi spada med razsvetljene absolutiste. -
Period: to
Žiga Zois
Žiga Zois je bil slovenski razsvetljenec, podjetnik, mineralog, gospodarstvenik in mecen. Kot mecen je ustvaril Zoisov krožek v katerega so spadali napredni slovenski razsvetljenci. Njegov pogled na svet je bil racionalističen in empirističen, iz večih virov pa tudi izvemo, da se z idejami francoske revolucije sam ni strinjal. -
Period: to
Vladanje Ludvika XVI.
Ludvik XVI. se je rodil leta 1754 ter vladal kot kralj od 1774 in vse do 1792, ko so ga kot kralja ubili zaradi neuspelega pobega.Od začetka je bil priljuben vendar je zaradi pomanjkanja zelo pomembne odločnosti izzval odpor. Bil je velik faktor pri praznjenju državne blagajne imel pa je finančnega ministra Neckerja ki mu svetuje a ga raje odstavi in drzavno blagajno izprazni Po neuspelem pobegu so ga spoznali krivega za veleizdajo in ga obsodili na smrtno kazenki je bila izvršena leta 1793. -
Konec 7-letne vojne
Sedemletna vojna je potekala istočasno v Evropi kot v prekomorskih kolonijah vse od leta 1756 do 1763. V Evropi je bil v ospredju boj med Avstrijo in Prusijo za oblast v Šleziji. Na morjih in v kolonijah sta se pa za oblast ter posest predvsem bojevali Anglija in Francija. Največ kolonialne koristi od vojne je dobila Velika Britanija, Prusija si je pa priborila Šlezijo in s tem postala ena izmed petih evropskih velesil. Anglija pa pridobi večino Francoskega ozemlja v Ameriki. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte (1769-1821) je bil francoski vojaški general, ki se je kasneje okronal za cesarja (1804-1814). Napoleon je bil tudi dvakret izgnan, enkrat na otok Elba iz katerega je pobegnil in nazadnje na otok Sveta Helena na katerem je tudi dočakal svojo smrt. -
Pokol v Bostonu
Pokol v Bostonu se zgodi leta 1770 pozimi in sicer ko v Bostonsko pristanišče pripluje ladja angleških vojakov. Bostončani so nezadovoljni, zato angleške vojake začnejo obmetavati z snežnimi kepami. Vojaki se razjezijo in začnejo streljati ter pobijejo 5 ljudi. -
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je bil upor Bostončanov proti angleškemu nadzorovanju davka na čaj. Uprli so se tako, da so se preoblečene v indijance prebili na tri angleške ladje in zmetali v morje zaboje čaja, pobiralce davka pa so polili s katranom in jih posuli s perjem. -
Period: to
Klemens Wenzel von Metternich
Klemens Wenzel von Metternich je bil avstrijski politik ter eden od največjih diplomatov svoje dobe. Poznan je po svojih prispevkih k uspostavitvi evropskega reda na dunajskem kongresu po padcu Napoleona. Znan je tudi kot neomajen konservativec. Z mesta avstrijskega kanclerja je bil prisiljen odstopiti leta 1848, v času marčne revolucije. -
Kronanje Ludvika XVI.
Ludvik XVI. (1754-1793) je bil francoski kralj 19 let od 1774 do leta njegove usmrtitve med francosko revolucijo 1793. Na prestolu je nasledil svojega dedka Ludvika XV. Lahko bi rekli, da Ludvik XVI. ni obvladal pozicije kot kralj saj so njegov čas zaznamovali politični, finančni in družbeni pretresi. -
Začetek vojne za neodvisnost
Ameriška vojna za neodvisnost je oboroženi spopad med Veliko Britanijo in ZDA zaradi ekonomskih, kulturnih in političnih nesporazumov. -
Razglastitev neodvisnosti ZDA
Deklaracija o neodvisnosti je bila podpisana s strani 13ih kolonij, katera jih je razčlenila vse povezave z Veliko Britanijo in so tako postale neodvisne države. -
Period: to
Vladanje Jožefa II.
Jožef II: rojen leta 1741 je v letu 1764 postal rimski kralj, ter leta 1675 po smrti očeta postal Rimsko-nnemški cesar. Velja za razsvetljenega absolutista, kot njegova mati Marija Terezija. -
Ustava ZDA
Ustava ZDA je vrhovni zakon Združenih držav. Sprejeta in podpisana je bila 17.9.1787 na ustavni konvenciji v Philadelphiji v Pensilvaniji, veljati pa je začela 4.4.1789. Sprva je ustava vsebovala 7 točk, kasneje pa je bila dopolnjena s 27 amandmaji. Po prvih treh členih je vlada razdeljena na tri veje oblasit (zakonodajna, sodna, izvršilna). -
Period: to
I. faza francoske revolucije
Prva faza francoske revolucije se zgodi,ko se ustavodajna skupščina odloči,da je potrebno rešiti problem z prazno državo blagajno.Odločijo se jo napolniti na dva načina
1.PRINT DENARJA-ne izide se dobro saj povzroči inflacijo,ki prizadane nižje sloje
2.DENAR VZAMEJO CERKVI-Cerkve so bile takrat premožne,zato njihovo premoženje spremenija v državnega.Nekateri samostani so žačeli propadati,nekatere pa so uporabili za skladišča,duhovniki pa postanejo uradniki -
Napad na Bastilijo
Napad na Bastiljo je dogodek, ki se je zgodil v Parizu, ko so revolucionarni uporniki vdrli in prevzeli nadzor nad Bastiljo, ki je bila trdnjava, orožarna in politični zapor. Tako so uporniki tudi dobili orožje v svoje roke. Padec Bastilje je bil žarišče francoske revolucije. -
Deklaracije o pravicah človeka in državljana
Deklaracije o pravicah človeka in državljana je deden ključnih dokumentov francoske revolucije. Bila je napisana ne podlagi naravnega prava in je definirala pravice, ki naj bi veljale večno. -
Bill of rights
To je bilo prvih 10 amandmajev k ustavi Zda, ki so bili sprejeti kot ena enota 15.12.1791 in predstavljajo zbirko medsebojno krepilnih jamstev previc posameznika in državnih organov. Notri se zapišejo človekove pravice, ki so veljale samo za bele moške in ženske, vendar ženske brez volilne pravice. Notri pa se zapiše tudi 3/5 klavzula, ki je omogočila, da so južne kolonije dobile več kongresnikov v predstavniškem domu. -
Francija postane ustavna monarhija
Ustavna monarhija je oblika vladavine, kjer si monarh deli svojo oblast z ustavno oblikovano vlado. Zahteva po vzpostavitvi ustavne monarhije je prišla med sestankom generalnih stanov leta 1789. Kralj Ludvik XVI. je ta sestanek sklical zaradi predloga novega davčnega sistema. Francija je postala ustavna monarhija 3. septembra 1791. -
II. faza francoske revolucije se zgodi leta
II. faza francoske revolucije se zgodi leta 1792, medtem ko je Francija v vojni z prvo koalicijo. Natančneje zgodi se ko Francija razglasi geslo “Domovina je v nevarnosti!”. To geslo razglasijo z namenom, da bi se čim več ljudi pridružilo vojski, saj je bilo pomanjkanje mož saj so plemiči iz države zbežali zaradi revolucije. Poleg tega pa kralj Ludwik 16 z Ženo in otroci pobegne iz države. -
Period: to
Vojne sedmih koalicij s Francijo
Vojne sedmih koalicij so vojne evropskih držav, ki so se združile v koalicije proti Franciji, da bi omejili njeno moč in osvajanje. -
Francija razglašena za republiko
21.9.1792 je razglašena republika. Ludwik 16., Marija Antonieta in njuni otroci so v zaporu, na oblast pa pridejo montanjarji, ki jih vodi Robesspiere. -
Period: to
III. faza francoske revolucije
Tretja faza se začne, ko razglasijo republiko oziroma ko ubijejo kralja na giljotini. Na oblast pridejo jakobinci
(Montanjarji). Državo in njih pa sedaj vodi Robesspiere. Izvršilno oblast pa dobi odbor za javno blaginjo, ki jo vodi Danton. 1793 izide tudi nova ustava, naredijo se izboljšave v urjenju vojske (koračnice) in izide odlok o maksimalnih cenah. To obdobje se imenuje tudi obdobje Jakobinskega terorja, zardai odloka suma. Ogromno jih je v dveh letih izgubilo življenje zaradi tega. -
Period: to
IV. faza francoske revolucije
Četrta fazase začne z Robesspierjevo smrtjo (obglavijo ga) na oblast pa pride konvent. To so bili bogati meščani, ki so prvič prišli na oblast, vendar niso imeli podpore ljudsta. Tega se zavedajo zato se odločijo narediti in izdati ustavo potem pa mirno odstopiti. To se res zgodi, na oblast pa za njimi pride direktorij- državo vodi 5 mož oz. Direktorjev z pomočjo vojske. Ohranijo ustavo, ki jo je napisal konvent( pomembna saj se noti pojavi dvodomni parlament) -
Napoleonova zmaga v Italiji, ter poraz v Egiptu
To se je dogajalo ko je oblast imel direktorij. Napoleon se je takrta vojaško vzpenjal in bil vojaški vojskovodja. Osvojil je Severno Italijo poleg tega pa tudi Papežko državo- cisalpinska italija. Zasede tudi staro Beneško republiko.
Od leta 1798-1799 pa je Napoleon v Egiptu. Takrat je prepričan, da bo zmagal vendar ga presenetijo Angleži. Ostane torej brez ozemlja. -
Drževni udar v Franciji
9.12.1799 pride do Državnega udar. Direktorij odstavijo na oblast pa pridejo trije konzuli (eden od njih je Napoleon) z pomočjo vojske. Čez en mesec konzuli raglasijo da je revolucija končana in da je potrebno napisati novo ustavo. -
Kronanje Napoleona
Napoleon se za cesarja okrona sam. Leta 1804 Napoleon postane cesar, čeprav je bila Francija takrt kraljevin- misli da si bo s tem pridobil večji vpliv v Evropi. Njegov način vladanje se je imenoval bonapartizem in je trajal vse do 6.4.1814. Zavzel in vladal je večini Evrope, poleg tega pa na položaj monarhov postavi mnoge člane svoje družine. -
Napoleon zasede Dunaj
Napoleon je svojo vojsko iz Italije, preko Nemčije vedel do Avstrije. Tam jih je pričakala slabo opremljena in izurjena vojska saj so Habzburžani in njihovi svetovalci mislili, da bo njihovo zavezništvo z Rusijo prestrašilo Napoleona. Francija 20. oktobra zmaga vojno in zasede Dunaj. -
Propad Svetega rimskega cesarstva
Sveto-rimsko cesarstvo se je razvil v zgodnjem srednjem veku in se je nadaljeval do razpada leta 1806. Bila je decentralizirana zveza, ki je vklučevala del zahodne, srednje in južne Evrope. -
Kampanja za osvojitev Portugalske in Španije
Leta 1807 je bila Vojna na Portogalskem, zaradi yega ker potugalci kršijo celinsko zaporo. Napoleon pošlje svojo vojsko, vendar je bila ta poražena saj jih portugalci presenetijo z GVERILSKIM NAČINOM BOJEVANJA. Manjše vojaške enote so na poti do bojišča francosko vojsko napadale, to pa jih izmuči. Francija si tako ne podredi Portugalske.Leta 1808 pa pride do vojne v Španiji, zaradi istega razloga. Španija je poražena, Napoleon pa odstavi tudi kralja in za novega postavi svjega brata. -
Period: to
Ilirske province
To je slovensko ozemlje, ki je prišlo pod francijo leta 1809. Je ozko in podolgovato ozelje, ki meji na Jadransko morja in Osmansko državo. Glavno mesto je bila ljubljana, štele pa so okoli 2 milijona prebivalcev. Leta 1809 ni prišlo do veliko spremem razen Dekret o organizaciji vlade, saj so potekala poročna pogajanja. Leta 1811 so končana, zato takrat izide organični dekret. Vsebuje upravne, sodne, cerkvene, šolske, gospodarske reforme. Območje je bilo razdeljeno na 6 provinc. -
Bitka v Rusiji
Leta 1812 Francija napove vojno rusiji. Napoleon zbere vojsko 610.00 vojakov, ki se junija odpravijo v poletnih uniformah in brez hrane.ruska vojska ni disciplinirana in tega se Kotuzov zaveda, zato se njegaova vojska izmira francoski, požgejo vsa mesta in polja, da francozi ostanejo brez hrane.Pride dosamo ene bitke pri Bordonu-Francija zmag. KO pa pridejo potem v moskvo je ta požgana. Na poti so že 5mesecev dobili pa niso ničesar, zato Napoleon zbeži nazaj v Francijo saj se vstraši. -
Propad Renske zveze
Renska zveza nastane leta 1806. Ustvari jo napoleon. Razpadla pa je leta 1813 po koncu bitke pri Lepizigu. Spremembe na ozemlju Renske zveze pa so obdelali leta 1814 na Dunajskem kongresu. -
Period: to
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila administrativna enota Avstrijskega cesarstva, ki je nastala iz Ilirskih provinc, ko so bile dodeljene Avsrijskemu cesarstvu ne Dunajskem kongresu. -
Dunajski kongres
Odvija se septembra 1814, po tem ko Evropska koalicija premaga napoleona. Organizira ga Franc I. Pride ogromno pomembnežev razen turškea sultana in papeža. Kongres se odvije zaradi 3 ciljev.
1.OBNOVITEV STAREGA REDA-obnoviten evrope kot je bila pred napoleonom, ponovna vzpostavit moč cerke,..
2.OHRANITI NAČELO LEGITIMNOSTI- oblast dana od boga, vrnitev kraljevih družin ki so bile odstavljene
3.OHRANITI RAVNOVEJE MOČI-ne smejo dovolit da se kakšna država ponovno tako dvugne kot Francija. -
Napoleonov izgon
Po porazu Napoleona Evropa to izkoristi, zato se države povežejo v Evropsko koalicijo. 13.10.1813 se zgodi bitka pri Lepzigu-Francija proti Evropski koaliciji. Napoleon je v bitki poražen. Odvzamejo mu naziv in ga izženejo na otok Elbo. -
Napoleonov pobeg
Napoleon pobegne iz Elbe in prispe v Francijo, kjer za približno 100 dni nazaj prevzame oblast. Začne zberati svojo vojsko, da se bo zarotil proti vojski Evropske koalicije. Tudi Evropska koalicija zbere ssvojo vojsko. Pide do bitke pri Waterloo. -
Drugi Napoleonov izgon
Torej leta 1815 pride do bitke pri Waterloo- Francija ptoti Evropski koaliciji. To je bila Napoleonova zadnja bitka. Na začetku je bil zelo uspešen v bitki z Angleži, ampak Angležem potem na pomoč priskočijo Prusi. Prusi Napoleonovo vojsko porazijo, on pa je izgnan na otok Svete Helene. Otok je bil sredi morja zato iz njega ni mogel nikoli pobegniti, poleg tega pa je bil takrat že precej bolan. Z njim so na otoku bivali njegov zdravnik in pazniki. -
Period: to
Predmarčna doba
To je obdobje med propadom Ilirskih provinc in marčno revolucijo. Obdobju lahko rečemo tudi obdobje Metternichovega absulutizma. Je obdobje kje se začne razvijati mnogo nacionalnih programov in liberarnih gibanj. Poleg tega pa se leta 1848 začne obdobje revolucij po celotni Evropi. Tudi v sloveniji je mnogo literarnih programon in nacionalnih gibanj. Takratnje razmere pa v svojih pesmih zajema tudi France Prešeren. -
Ljubljanski kongres
To je bil drugi od treh kongresov. Začne se marca 1821 v Ljubljani. Potekal je na današnjem Kongresnem trgu. Na kongesu so govorili o nacionalnem gibanju v Italiji- Italijani niso zadovoljni, ker so pod avstrijo zato izvajajo razne proteste, ti pa so bili hitr vojaško zatrti. Na kongres je prišlo tudi veliko Evropskih vladrje npr. Aleksander I oz. Ruski cesar in Franc I. Avstriski cesar. Po obiskovalcih tega kongresa pa se še danes imenuje ogromno ulic, stavb, trgov in podobno v Ljubljani.