Časovni trak (od političnega razvoja prvih civilizacij v Mezopotamiji do Aten)

Politični razvoj prvih civilizacij v starem Egiptu: Preddinastično obdobje

Period: 5000 BCE to 4000 BCE

Prazgodovinske kulture (stalna naselitev, kmetijstvo).
Viri: arheološke najdbe (pečati, nakit).
Mojstri umetnih obrti (obdelava bakra).
Vpliv sumerske civilizacije iz Mezopotamije.
4. tis. pr. Kr. združevanje Egipta v enotno državo.

Politični razvoj prvih civilizacij v Mezopotamiji: Sumerske mestne države (tempeljske/sveteniške države)

Period: 4000 BCE to 2350 BCE

Prve mestne državice so bile: Kiš, Nipur, Lagaš, Ur in Eridu.
Prevladovalo je kmetijstvo (namakalno poljedelstvo).
Organizacija družbe:
1. Vrhovni svečeniki (vodili državo)
Na sredini mesta tempelj-ZIGURAT
2. Plemstvo (izvrševali ukaze vrhovnega svečenika)
3. Meščani (obrtniki in trgovci)
Preproste hiše.

Sumerske mestne države: Božanstva

Period: 4000 BCE to 2350 BCE

Antropomorfni politeizem (verjamejo v več bogov z človeško).
Povezava z nebesnimi telesi-astronomija.
Pokopališča izven mesta.
Vsaka mestna državica imela svoja božanstva

Sumerske mestne države: Sprememba pisave

3500 BCE

Pisava se je spremenila iz slikovne piktografske v zlogovno, klinopis.
Pisali so na glinene tablice.
Vzroki nastanka: lažje delovanje države (zakoni, trgovske pogodbe, pobiranje davkov...).

Zgodnje dinastično obdobje

Period: 2920 BCE to 2575 BCE

3200 pr. Kr.: združitev Spodnji in zgornji Nil (faraon Narmer).
Bronasta doba v Egiptu.
Dvor = faraon + najstarejši spremljevalci.
Prestolnica= Memfis.

Minojska in mikenska civilizacija: Minojska civilizacija

Period: 2600 BCE to 1450 BCE

Kralj Minos.
Kreta: lega,preplet različnih kultur.
220 pr. Kr.: prva visoka civilizacija.
Konec 3. tis. pr. Kr.: prihod prebivalstva iz V (začetek trgovina, pred tem predvsem kmetijstvo).
Plemiške družine postavile palače in gospodarska središča.
Pomen žensk.
Kretska keramika, mojstri obdelave kovin (zlata).
Lega na geološko nemirnem območju (vulkan na Teri-propad civilizacije).
Linearna A pisava (še ni razvozlana).

Minojska in Mikenska civilizacija: Pisava

Period: 2600 BCE to 1450 BCE

Za potrebne dvorne pisave.
Za razvoj in piktografske pisave, značilno za Kreto.
Slikovna linearna A pisava (ni razrešena, malo zapisov).
Zlogovna linearna B pisava (značilno za mikensko civilizacije).
Mlajšega izvora.
Uporabljali v celinski Grčiji.
Pisava mikenske kulture.
Ni dokazov za zapisovanje književnosti.

Minojska in Mikenska civilizacija: Legenda o minotavru

Period: 2600 BCE to 1450 BCE

Legendarni kralj Minos.
Ime za Minojsko civilizacijo.
Omenja ga že Homer v Iliadi in Odiseji.
1900 Evans odkril palačo v Knososu.

Minojska in Mikenska civilizacija: Troja

Period: 2600 BCE to 1450 BCE

Zgrajena v 3. tis. pr. Kr.- vrhunec 2. tis. pr. Kr.
Nadzor nad trgovsko potjo nad Azijo in Evropo.
Legenda o trojanskem konju.
Do 19. st. pr. Kr.: Mikenska civilizacija Homerjevi izmošljotini.
1870 arheolog Heinrich Schliemann odkril Trojo, kasneje še Mikene.
Dokaz: da Iliada in Odiseja nista zgolj literarni deli.

Staro kraljestvo

Period: 2575 BCE to 2135 BCE

Delitev države na okrožja ali nome.
Faraoni so kralji in bogovi,
Faraoni 4. dinastije (Keops, Mikerin, Snefru).
Mirni časi in gospodarski razvoj (trgovine).
Gradnja piramid (samo v obdobju starega kraljestva):
-verjeli v posmrtno življenje,
-mumificiranje.
Konec obdobja: moč faraonov peša, krepi moč nomarhov.

Akadsko kraljestvo

Period: 2400 BCE to 2200 BCE

Selitev plemena s S arabske puščave v Mezopotamijo.
Kralj Uraka Lugalzigezi - neuspeli poiskus ustanovitve enotne sumerske države.
24. st. pr. Kr. Sargon I. - podredil sumerske mestne državice in s tem povezal območja v enotno državo (kraljestvo Akad).
Prestolnica v mestu Akad.

Prvo vmesno obdobje

Period: 2150 BCE to 1994 BCE

Egipt spet razdeljen.
Za oblast se borijo nomarhi.

Srednjo kraljestvo

Period: 1994 BCE to 1650 BCE

Ponovna združitev Egipta.
Prestolnica = Tebe.
Faraon Sezostris II.:
-razpustil službe nomarhov,
-centraliziral državo - celotna država vodena po enakih pravilih.
Izurjena vojska, nove obdelovalne površine, širitev trgovine.
Razcvet umetnosti in literature.

Staro babilonsko kraljestvo

Period: 1900 BCE to 1700 BCE

Naselitev samirskih Amoritev v Mezopotamijo (mesto Babilon).
Kralj Hamurabi.
Hamurabijev zakonik (sredina 18.st. pr Kr.):
-282 členov
-talionsko načelo

Družba Mezopotamije

Period: 1900 BCE to 1700 BCE

Vladajoči sloj:
-svečeniki,
-vladar in njegova družina,
-vojaški poveljniki,
-visoki uredniki,
Svobodnjaki:
-trgovci,
-svobodni kmetje,
-obrtniki,
-pisarji,
-uradniki,
Polsvobodnjaki:
-odvisni kmetje,
-odvisni obrtniki,
Sužnji:
-vojni ujetniki,
-dolžniki.

Drugovmesno obdobje

Period: 1650 BCE to 1550 BCE

Politična in gospodarska slabitev Egipta-prihod hiksov.
Novosti: bojni voz, bronaste puščične konice...
Prestolnica = Avaris.
Trgovina.

Mikenska civilizacija

Period: 1600 BCE to 1100 BCE

1. tis. pr. Kr.: začetek priseljevanja grških plemen (Ahajci, Jonci, Eolci,(Dorci)). Mešanje prebivalstva (stapljanje s staroselci). Ustanavljanje utrjenih mest in držav (Mikene in Tirih). Sloj plemstva, ki postavlja utrjene palače. Megaron: reprezentančna dvorana, pravokotna zgradba znotraj palače. Razvoj trgovine (razcvet po propadu Kretske kulture). Gradbeništvo: monumentalnost Dobra organizirana vojska, centralna uprava.
2. stol. pr. Kr.: propad ob Dorski selitvi. Vojaška civilizacija.

Novo kraljestvo

Period: 1550 BCE to 1075 BCE

Faraon Ahmose premagal hikse in spet združil Egipt.
Egipt postane velesila v Sredozemlju.
Širitev ozemlja; na J do Kuše, na SV.
Faraon Amenfos IV.: vera v enega boga Atona (hotel omejiti moč svetnikov).
Faraon Tutankamon.
Faraon Ramzes II.: spopad s hetiti pri Kadešu-potpis prve mirovne pogodbe v zgodovini,
-svetišče Abu Simbel in Ramesseum.
Faraon Ramzes III.: obranil Egipt pred ljudstvi z morja-prva znana pomorska bitka v zgodovini,
-zadnji velik faraon,
-začetek uporabe železa v Egiptu.

Asirsko kraljestvo

Period: 1400 BCE to 700 BCE

Položaje velesile v 14. st. pr. Kr..
S del Mezopotamije, Ninive, Ašar.
10. st. pr. Kr.: širitev ozemlja (Egipt, Mala Azija, Sirija,...).
Kralj Asurbanipal:
-vojaška družba,
-uniči Babilonijo, Madija (konec asirskega kraljestva),
-prvi največji obseg države.

Prehodno (temno) obdobje: Staro prebivalstvo

Period: 1200 BCE to 800 BCE

Eolci: naseljevali osrednjo Grčijo.
Jonci: Atika.
Ahajci: S Peleponeza.
Začetek 2. tis. pr. Kr.: potekalo stapljanje med Indoevropejci in med teranskim prebivalstvom.
1100 pr. Kr. stapljanje med dorskim plemeni in "starim prebivalstvom".

Prehodno (temno) obdobje

Period: 1200 BCE to 800 BCE

Konec bronaste dobe, postopen začetek železne.
Propad mikenske civilizacije:
-konec mogočne arhitekture in dvorne umetnosti,
-ni bilo več centrov,
-upad ravni življenja,
-ni več pisnih virov.

Prehodno (temno) obdobje: Dorska selitev

Period: 1200 BCE to 800 BCE

Iz goratih delov S Grčije.
Preseljevanje poteka več desetletij.
Najprej poselijo V in J obale Peneloponeza.

Prehodno (temno) obdobje: Selitev na območje Male Azije

Period: 1200 BCE to 800 BCE

S obalni pas Male Azije so naselili Eolci (Eolija).
Osrednji obalni pas Male Azije so naselili Jonci (Jonija).
900 pr. Kr. pa J obalni pas Male Azije naselijo Dorci (Dorida).

Prehodno (temno) obdobje: Nastanek Grške črkovne pisave

Period: 1200 BCE to 800 BCE

Poznavanje linearne B pisave je utonilo v pozabo.
800 pr. Kr.: Grki ponovno začnejo pisati (razvijejo grški alfabet).
Črke za svojo pisavo so prevzeli od Feničanov.

Prehodno (temno) obdobje: Družbena ureditev v prehodni dobi

Period: 1200 BCE to 800 BCE

Vir: Iliada in Odiseja.
Nastanek majhnih kraljevin, ki jih vodijo lokalni kralji (baseleus).
Samosvoje plemstvo.
Svobodnjaki: zdravniki, pevci, kovači, tesarji, trgovci, svobodni kmetje.
Sužnji.
Teti: berači (slabši položaj kot sužnji).
Oikos: močne plemiške družine.
Genos: rod sestavljenih sorodstvenih vezi plemiških družin.

Tretjo vmesno obdobje

Period: 1075 BCE to 664 BCE

Kriza po smrti Ramzesa III..
Razpad na več delov.
J Egipt si prisvoji Kušitsko kraljestvo (25. dinastija črnih faraonov).
7. st.-nadoblast Asircev.

Polis: Nastanke polisa

800 BCE

Mestna državca (Sumerci, Mikenci, Feničani, Minojska civilizacija).
NASTANEK:
Po dorski selitvi.
Zaradi naraščanja št. prebivalstva-razvoj večjih skupnosti ljudi.
Slabitev sredstvenih vezi med ljudmi.
Nastanejo na vrhu vzpetine (varnost).
Mestno in kmečko zaledje.
ZNAČILNOSTI:
Po površini majhne.
Do 10000 prebivalcev.
Vsak polis svoje zakone, politiko, koledar, verske praznike, božanstva...
Avtonomija: zunanja in notranja samouprava.
Elevterija: svoboda.
Avtarkija: gospodarska samozadosnost.

Šparta

800 BCE

OBMOČJE ŠPARTE:
Dorci poselijo J peloponeza (tam ustvarijo mesto Šparta).
Staroselcem odvzamejo pravice in jih spremenijo v helote.
Stroga vojaška organizirana dela.
Legenda o zakonodajalcu Likurgu in veliki retri.
PREBIVALSTVO:
Spartiati:
-polnopravni državljani,
-potomci dorskih naseljencev,
Perioki:
-osebno svobodni, brez političnih pravic,
-obrt, trgovina, poljedelstvo, služenja vojski,
Heloti:
-državni sužnji,
-opravljali delo na zemlji spartiatov (morali dajati del pridelka).

Šparta

800 BCE

POLITIČNA UREDITEV:
Dva kralja.
Efori (nadzorni svet): državni uradniki,
Geruzija (svet starešin/starcev): razpravljali zakone.
Apela (vojaški/ljudski zbor): potrjevali/spremjali zakone, odločajo o vojni ali miru, volili člane efore.
ŠPARTANSKA VZGOJA:
Od 6. st. pr. Kr. je špartanska družba militarizirana (posledica občutka stalne ogroženosti).
Spartiati so v družbi predstavljali manjšino.
Brezpogojna poslušanost in obogljivost.
Nadzor nad vzgojo je imela država.
Kripteja (vojna helotom).

Šparta

800 BCE

PENELOPENEŠKA ZVEZA:
Sprva Šparta zelo osvajalna do sosednjih držav.
Začnejo utrjevati svoj položaj.
Ustanovitev Peneloponeške zveze s sedežom v Šparti.
Članice so bile samostojne, v času vojne so morale prispevati vojake.
FALANGA:
Nov način bojevanja .
Skupina težko oboroženih pešcev, v tesno stisnjeni bojni vrsti.
Razlogi za uvedbo: zelo napredovalna kovaška obrt, pocenilo se je orožje, več ga je na trgu.
Posledice: nižja cena orožja, nižji sloji postanejo z orožjem bolj pomembni.

Atene

800 BCE

Atika: največji polis v osrednji Grčiji.
Akropola: nastala na ravnem griču.
Prebivalstvo: jonci.
Dejavnosti: kmetijstvo, trgovina (olje, keramika, vino...).

Atene

800 BCE

UREDITEV V OBDOBJU ARISTOKRATSKE POLIS:
Do 7. st. pr. Kr. v Atenah vladal kralj potem aristokracija.
7. st. pr. Kr. : naloge in pristojnosti prevzamejo visoki državni uradniki-arhonti.
Arhonti: poveljevali vojski, potrjevali zakone, vodili verske običaje.
-po letu službovanja postali dosmrtni člani areopaga.
Težave otenske družbe: zadolženost kmetov, zakoni niso bili zapisani, nepravična delitev premoženja.
DRAKONT:
Arhont
Zbral in uredil zakone (zelo strogi-drakonski).
Sojenje mestnega sodišča.

Atene

800 BCE

SOLON:
Ugled pridobil v vojni z Megaro.
6. st. pr. Kr.: izvoljen za arhonta.
Ob prihodu na oblast politična in ogromna kriza.
Reforme:
-odpustil dolgove kmetom,
-pospešil gospodarski razvoj,
-uvedel timokracijo.
TIMOKRACIJA:
Uvedel Solon.
V družbi se lahko povspevaš brez plemiškega rodu.
Delitev državljanov:
1. razred: najbogatejši-petstomernikarji (arhonti).
2. in 3. razred: konjeniki in vprežniki (bule).
4. razred: teti (eklezija/ljudski zbor).

Atene

800 BCE

PEJZISTRAT:
Solon zapustil Atene za 10 let.
3 stranke: stranka iz ravnine, obale, gora.
Sredi 6. st. pr. Kr. s prevaro prišel na oblast-tiranija.
Reforme:
-obdržal Solonovo ustavo,
-za arhonte ivoljeni njegovi privženci,
-izdal kovance drahmane,
-razvijal trgovino.

Atene

800 BCE

KLEJSTEN:
Umrl Pejzistrat, nasledila sta ga sinova.
Šparta in vplivne in bogate družine zrušile tiranijo.
Na oblast pride Klejsten.
Razdelitev na nove upravne enote:
-delitev na 10 fil (podeželski in obalni del).
-prisilila ljudi k sodelovanju (izenačila rodovne povezave).
=odpravljena Solonova delitev po premoženju (izenačeni državljani.

Atene

800 BCE

OSTRAKIZEM:
Črepinjska sodba.
Preprečitev ponolno vzostaviti tiranije.
Glasovanje v ljudskem zboru.
Izglasovali potencialne tirane.
Izgnan za 10 let iz območja Aten.
Izglasovali politične nasprotnike (slabost).

Polis

800 BCE

RAZLOGI ZA NASTANEK:
Razčlenjena in težko prehodna pokrajina.
Delitev na plemena.
Različno časovno obdobje nastanka.
Prepričanje, da je življenje v majhnih državicah boljše.
Pomembne stavbe: Agora, Stoja.
POMEN POLISA:
Državljani dobili pravico odločanja o javnih zadevah.
Pridobitev državljanstva.
Dolžnosti državljanov (vojaške obveznosti, zakoni).
Različne oblike vladarja: kraljevina, aristokracija, oligorhija, tiranija, demokracija.

Novobabilonsko kraljestvo

Period: 700 BCE to 600 BCE

614 pr. Kr.: semitsko pleme Kaldejcev premaga asirsko oblast.
S Mezopotamije.
Kralj Nabukadnezar II.:
-nove zgradbe v Babilonu,
-539 pr. Kr. premagajo Perzijci.

Pozno obdobje

Period: 664 BCE to 332 BCE

664 pr. Kr.: Asirci za kralja Egipta postavili kneza Siasa-začetek 26.dinastije (obdobje razcveta).
525 pr. Kr.: perzijski kralj Kambiz II. porazil egipčansko vojsko in osvojil Egipt-začetek 27.dinastija (perzijski kralj).
332 pr. Kr.; Aleksander Veliki osvojil Egipt brez boja.
323 pr. Kr.: po smrti Aleksandra zavladal v Egiptu poveljnik Ptolemaj.
-ptolemajska dinastija
Vladal do leta 30 pr. Kr. (zadnja vladarica Kleopatra), potem Egipt priključi Rimski imperij.