časovni trak od protireformacije do kmečkih uporov na Slovenskem

By Fridagliha
  • Period: 500 to 1400

    Kolonializacija

    Vzroki za kolonializacijo so večanje števila prebivalstva, iskanje novih prostorov za življenje in novosti v kmetijstvu. Imamo štiri obdobja:
    1.obdobje 6.-9. st.: naselitev Slovanov
    2.obdobje 10.-12. st.: nižinska kolonizacija, pretežno notranja, redkeje zunanja
    3.obdobje 13.-14. st.: višinska kolonializacija, notranja kolonizacija in v redkih primerih zunanja
    4. obdobje od 15. st.
  • Period: 600 to 748

    Karantanija

    Obsegala je avstrijsko Koroško in del slovenske koroške. Središče je bil Krnski grad na Gosposvetskem polju. Prvi poznan knez je bil Valuk. Družba v Karantaniji se je delila na plemstvo (knez in njegova družina), koseze (vojaško plemstvo), svobodne kmete in sužnje.
  • 623

    Samova plemenska zveza

    Samova plemenska zveza
    Avari so imeli šibko nadoblast nad Slovani. Leta 658 umre Samo in s tem zveza propade, ampak Slovani še naprej ohranijo samostojnost.
  • Period: 900 to 1300

    Oblikovanje dežel

    Oblikujejo se Štajerska, Koroška, Kranjska in Goriška. Štajerska je vojvodina do 12.stol., glavna vladajoča rodbina je bila Traungavci, sedež deželnega kneza pa je bil v Gradcu. Koroška je imela naziv vojvodina do 976, pomembni vladajoči rodbini sta bil Eppensteini in Spanheimi, sedež deželnega kneza pa so imeli v Celovcu. Kranjska je bila vojvodina do 14.stol., glavna rodbina so bili Spanheimi, sedež pa so imeli v Ljubljani. Goriška je bila grofija do 13.stol., sedež je imela v Gorici.
  • Period: 900 to 1200

    Alpski Slovani in src

    Od 10. do 13.stol. Vladar imel pravico razpolagati z zemljo, ki še ni imela lastnika. Zemljo so delil med visoke cerkvene dostojanstvenike in posvetno visoko plemstvo (rodbine Eppenstein, Spanheim, Traugauci...). Ministeriali so bili nesvobodni plemiči, pomagali so plemičem. Od 13. stol. je bilo plemstvo pravno izenačeno knezom.
  • Period: 1341 to 1456

    Celjski grofje

    Začne se v 14.stol., ko postanejo habsburžani vezali. Posesti pridobijo na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem. Pomembna sta Frederik ll. in Ulrik ll. Pomen celjskih grofov je bila ustnavjajo samostane, dali so pozidat in opremit cerkve.
  • Period: 1408 to 1415

    Turški vpadi od 1408 do 1415

    Prvič leta 1408 v okolici Metlike. Napadi so izključno roparski, samo vzamejo svari in ne ostanejo tu.
  • 1453

    Osmanska država

    Osmanska država
    V 14.stol. se je širila po Balkanskem polotoku. Leta 1453 osvojijo Carigrad, s tem so razširili islam ter svojo kulturo.
  • Period: 1469 to 1483

    Obdobje silovitih turških vpadov

    Značilni so močni in številni odredi konjenice. Napadi pa so bili nepredvidljivi, močni in zelo dobro organizirani. Usmerili so se v vse ali pa v eno deželo.
  • 1478

    Kmečki upor na Koroškem

    Kmečki upor na Koroškem
    Vzroki za upor je bila nezaščitenost ped turškimi vpadi ter nasprotovanje zvišanju dajatev. Povod pa je bilo prav zvišanje dajatev. Kmetom se pridružijo še rudarji, obrtniki, meščani ter fužinarji. Upor na koncu zatrejo turki.
  • Period: 1491 to 1498

    Turški vpadi med leti 1491 in 1498

    Značilni so manjši roparski napadi. Najbolj so izpostavljene Dolenjska, Notranjska in okolica Celja in Ptuja.
  • 1515

    Vseslovenski kmečki upor

    Vseslovenski kmečki upor
    Obsegal je Kranjsko, Štajersko in Koroško. Vzroki zanj so omejevanje kmečke trgovine, lakota, kuga in velik potres. Nasprotovali so fevdalnemu sistemu. Ustanovi se kmečka zveza, ki se neuspešno poveže z cesarjem Maksimilijanom l. Kmeti so bili prav tako slabo opremljeni in izurjeni.
  • Period: 1522 to 1540

    Turški vpadi med leti 1522 in 1540

    Cilji so bila območja Notranjske, Dolenjske in Krasa. V tem času je bilo okoli 60 napadov, ampak imajo manjše napadalne enote. Večkrat so tudi želeli napasti Dunaj ampak jim ni uspelo.
  • 1540

    Turški vpadi po letu 1540

    Te napadi so bolj redki, leta 1599 Turkom uspe vdreti na Kranjsko.
  • 1545

    začetek tridentinskega koncila

    začetek tridentinskega koncila
    Je rimokatoliški odgovor na reformacijo. Skušali so vzpostaviti evropsko enotnost in končati verski spor. Prepovedali so kupčevanje z odpustki in prodaja cerkvenih služb. Poostrili so tudi izobraženost duhovščine in zavezanost k celibatu.
  • 1573

    Hrvaško-slovenski kmečki upor

    Hrvaško-slovenski kmečki upor
    Odvijal sej je na Štajerskem, delu Kranjske in na Hrvaškem Zagorju. Vzrok za upor je Franijo Tahi, ki je ljudi ekonomsko in tudi fizično zlorabljal. Na čelu upora so Matija Gubec, Ivan Pasanec, ivan Mogalic in Ilijan Gregoric. Zhtevali so ustanovitev kmečke države pod okriljem cesarja, vzpostavitev cesarskega namestnika v Zagrebu, svobodno trgovanje. Vojska fevdalcev jih je pokončala v bitki pri Stubici.
  • Period: to

    Tridesetletna vojna

    Češki kralj Ferdinand II. Habsburški ni spoštoval versko svobodo veroizpovedi plemstva. Leta 1618 se zgodi spopad med taboroma (katoliki proti protestantom). Praška definistracija: vdor čeških plemičev v dvor Hradčani -1920: bitka na Beli gori: Ferdinand II. je premagal protestantsko vojsko. Spopadi so zajeli tudi druge dele src-ja in Evrope. Posledice tega so trpljenje prebivalstva, uničenje pokrajine in ropanje.

  • Tolminski kmečki upor

    Tolminski kmečki upor
    Potekali so na Goriškem ter delu Kranjske. In sicer zaradi državnih davkov na meso in vino in zelo izsiljevalnega način pridobivanja davkov. Ljudje so zahtevali so staro pravdo. Upor je bil usmerjen proti fevdalcem in proti državni oblasti. Upor so zadušili s četami iz vojne krajne.