Časovni trak

By Žak Sotlar
  • Period: 200,000 BCE to 3500 BCE

    PRAZGODOVINA

    Obdobje Prazgodovine, ki sega od 2.000.000 pr. n. št. do 3500 pr. n. št., predstavlja zgodnjo zgodovino človeštva. V tem obdobju so ljudje začeli izdelovati orodja, uporabljati ogenj in se seliti iz enega kraja v drugega. Razvili so se tudi prve oblike umetnosti, kot so npr. poslikave sten in upodobitve živali. V tem obdobju so tudi izumrli nekateri predniki človeka, med njimi tudi neandertalci.
  • 3500 BCE

    NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ

    NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
    3500 pr. n. št. je čas, ko so se pojavile prve znane civilizacije na svetu. To obdobje se imenuje tudi zgodnja bronasta doba. V tem času so se ljudje začeli naseljevati v velikih skupnostih, kjer so razvijali kmetijstvo, obrt, trgovino in družbene strukture. Med najbolj znanimi civilizacijami iz tega obdobja so sumerska, egipčanska, indijska in kitajska. Te civilizacije so razvile kompleksne oblike pisanja, gradnje, umetnosti in religije, ki so imeli velik vpliv na svetovno zgodovino.
  • Period: 3500 BCE to 476

    STARI VEK

    Obdobje Starega veka je zaznamovalo nastajanje prvih velikih civilizacij, kot so bili Egipčani, Babilonci, Grki in Rimljani. Na tem območju so se razvili mnogi pomembni izumi in odkritja, vključno z izumom pisave, gradnjo piramid in templjev ter filozofijo. Stari vek se je končal z zlomom Zahodnega rimskega cesarstva leta 476.
  • Period: 2200 BCE to 1120 BCE

    PREDHOMERSKA DOBA

    V obdobju med 2200 pr. n. št. in 1120 pr. n. št. so na območju Egejskega morja cvetele dve pomembni civilizaciji - minojska in mikenska. Minojska civilizacija, ki je cvetela na Kreti, je bila znana po svoji bogati umetnosti, mogočnih palačah in razvitih pomorskih sposobnostih. Mikenska civilizacija, ki se je razvila na kopnem delu Grčije, pa je bila znana po svojih vojaških dosežkih in gradnji utrjenih mest. Obe civilizaciji sta ključno vplivali na razvoj kasnejše grške kulture in civilizacije.
  • Period: 1120 BCE to 776 BCE

    GRŠKA TEMNA DOBA

    Obdobje med leti 1120 pr. n. št. in 776 pr. n. št. se imenuje grška temna doba, saj je bilo zgodovinskih zapisov iz tega obdobja zelo malo ali pa sploh ni bilo. V tem času so se Grki ukvarjali z živinorejo in kmetijstvom ter živeli v manjših skupnostih, ki so se preživljale s trgovino in izmenjavo dobrin. Na koncu temne dobe so se pojavile prve grške kolonije, ki so pospešile trgovino in gospodarski razvoj v Grčiji.
  • 800 BCE

    NASTANEK GRŠKIH POLISOV

    NASTANEK GRŠKIH POLISOV
    V 8. stoletju pr. n. št. so se v Grčiji začele oblikovati polis, kar je pomenilo začetek nastajanja grških mestnih držav. Polis je bil središče političnega, gospodarskega in družbenega življenja in je omogočal razvoj demokracije in grške kulture. Polisi so se med seboj razlikovali po velikosti, organizaciji in politični strukturi. Najbolj znani polisi so Atene in Sparta. Grški polisi so bili ključni za oblikovanje grške civilizacije in vplivali na razvoj zahodne civilizacije.
  • Period: 776 BCE to 500 BCE

    ARHAIČNA GRČIJA

    Obdobje arhaične Grčije je bilo zaznamovano s številnimi družbenimi in kulturnimi spremembami. V tem času se je razvilo grško pismo, ki je omogočilo prenos pesmi in drugih literarnih del. V arhaični Grčiji so se pojavili prvi olimpijski igre in ustanovljeni so bili številni polisi, kot sta Atene in Sparta. Grška umetnost in arhitektura sta se razvili v slogu, ki je značilen za to obdobje, kot je dorik stil. Poleg tega so bili v tem času pomembni filozofi, kot sta Pitagora in Heraklit.
  • 753 BCE

    USTANOVITEV RIMA

    USTANOVITEV RIMA
    Po legendi je bilo leto 753 pr. n. št. leto ustanovitve Rima. Romul, ena izmed dveh legendarnih ustanoviteljev Rima, je po tem, ko je ubil svojega brata Rema, ustanovil novo mesto na sedmih gričih ob reki Tibera. Rim se je nato razvil v mogočno mesto in postopoma osvojil ozemlja po Italiji in drugod v Sredozemlju ter postal vodilna sila v antičnem svetu. Rimsko pravo, arhitektura in vojska so postali vzor za mnoge druge kulture in države, vključno s sodobnimi državami v Evropi in ZDA.
  • Period: 509 BCE to 27 BCE

    RIMSKA REPUBLIKA

    Leta 509 pr. n. št. so Rimljani strmoglavili etruščansko monarhijo in ustanovili Rimsko republiko. V času republike so Rimljani širili svojo oblast in teritorij skozi osvajanja, pri čemer so se soočali z različnimi zunanjimi grožnjami in notranjimi izzivi. V tem obdobju so se razvijali različni politični sistemi, kot sta patricijski in plebejski stan, ter veliko vojaških poveljnikov, kot je bilo recimo ime Gaja Julija Cezarja.
  • Period: 500 BCE to 323 BCE

    KLASIČNA GRČIJA

    Obdobje klasične Grčije je bilo zaznamovano z izjemnim napredkom na področju umetnosti, znanosti in filozofije. V tem času so se razvile nekatere največje civilizacije na svetu, kot sta Atena in Sparta. Vojne med mestnimi državami so bile pogoste, vendar je bil ta čas kljub temu zaznamovan z izjemnim napredkom in ustvarjalnostjo. V tem času so se rodili nekateri najbolj znani antični filozofi, kot so Sokrat, Platon in Aristotel, in nastale so nekatere najbolj ikonične umetniške stvaritve.
  • Period: 499 BCE to 479 BCE

    GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE

    Grško-perzijske vojne so bile serija spopadov med antično Grčijo in Perzijskim cesarstvom med letoma 499–479 pr. n. št. Vojne so se začele z uporom jonskih mest proti perzijski oblasti in so se nadaljevale s perzijskimi napadi na grška mesta na obali Egejskega morja. Najbolj znan spopad je bil bitka pri Maratonu leta 490 pr. n. št., ko so Grki kljub manjši vojski premagali perzijske sile. Vojne so imele pomemben vpliv na zgodovino in kulturo Grčije ter na razvoj demokracije in filozofije.
  • Period: 356 BCE to 323 BCE

    ALEKSANDER VELIKI

    Aleksander Veliki je bil makedonski kralj, ki je bil rojen 356 pr. n. št. in umrl leta 323 pr. n. št. Postal je znan po svojih vojaških osvajanjih, saj je med svojim kratkim življenjem uspel osvojiti ogromno ozemlje, vključno z Grčijo, Egiptom, Perzijo in ozemlji, ki segajo vse do Indije. Bil je tudi slaven po svojih taktičnih spretnostih in sposobnosti vodenja vojske. Aleksandrov pohod v Perzijo je bil vrhunec njegovega vojaškega uspeha, kjer je porazil perzijskega kralja Darija III.
  • Period: 323 BCE to 146 BCE

    HELENEISTIČNA GRČIJA

    Po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. se je Grčija razdelila in vladavina nad njo je prešla v roke njegovih generalov. Ta obdobja zgodovine Grčije imenujemo helenistična doba, ki je zaznamovana z mešanjem grške in orientalske kulture ter umetnosti. V tem času so se pojavili tudi veliki kraljestvi, kot sta bili Ptolemejsko in Seleukidsko kraljestvo. Kljub politični nestabilnosti pa je grška kultura še naprej cvetela in vplivala na razvoj umetnosti, filozofije in znanosti.
  • Period: 146 BCE to 324 BCE

    RIMSKA GRČIJA

    Obdobje med leti 146 pr. n. št. in 324 je znano kot rimsko-grško obdobje. V tem času je rimska republika prevzela nadzor nad Grčijo in jo vključila v svoje ozemlje. Med tem obdobjem so se zgodile pomembne politične, kulturne in družbene spremembe v Grčiji, ki so vplivale na nadaljnji razvoj Rimskega imperija. Grška filozofija, umetnost, arhitektura in književnost so imeli velik vpliv na rimsko kulturo, kar je pripomoglo k razvoju zahodne civilizacije.
  • Period: 100 BCE to 44

    GAJ JULIJ CEZAR

    Gaj Julij Cezar se je rodil leta 100 pr. n. št. in postal znan kot rimski politik in vojskovodja, ki je igral ključno vlogo v padcu rimske republike in vzponu rimskega cesarstva. Med svojim življenjem je bil guverner Galije in uporabil svoje vojaške uspehe, da si je pridobil politični vpliv v Rimu. Leta 44 pr. n. št. je bil Cezar ubit na Senatnem trgu v Rimu. Vendar pa so njegovi dosežki in vpliv na rimsko zgodovino ostali pomembni, saj je uvedel številne reforme, kot je julijanski koledar.
  • Period: 63 BCE to 14 BCE

    GAJ OKTAVIJAN AVGUS

    Gaj Oktavijan Avgust (63 pr. n. št. - 14 n. št.) je bil rimskega porekla, ki je postal prvi rimski cesar po padcu rimske republike. Postal je cesar po dolgem obdobju notranjih konfliktov v Rimskem imperiju. Med njegovo vladavino se je zgodilo veliko zgodovinskih dogodkov, kot je razširitev ozemlja, odprtje novih trgovskih poti in zgraditev pomembnih zgradb, kot je Pantheon v Rimu. Uvedel je tudi nove reforme. Vzpostavil je stabilno in močno cesarstvo, ki je trajalo več kot štiri stoletja.
  • Period: 27 BCE to 476

    RIMSKO CESARSTVO

    Leta 27 pr. n. št. je bil ustanovljen Rimski imperij, ko je Avgust postavil temelje novega političnega sistema, ki je združeval republikanske in monarhične elemente. Avgust je vladal do svoje smrti leta 14 in njegovo obdobje je bilo zaznamovano s številnimi gradbenimi projekti in kulturnim razcvetom. Po Avgustovi smrti so vladali številni cesarji, med katerimi so nekateri bili uspešni v vojaških kampanjah in razširjanju imperija, medtem ko so drugi povzročili politične in gospodarske krize.
  • 1 CE

    ZAČETEK KRŠČANSTVA

    ZAČETEK KRŠČANSTVA
    Krščanstvo izhaja iz judovske vere in se začne v 1. stoletju n. št., s prihodom Jezusa Kristusa, ki ga kristjani sprejemajo kot božjega sina in Odrešenika. Jezus je bil rojen v Betlehemu in je bil križan v Jeruzalemu pod rimskim vladarstvom. Njegova smrt in vstajenje sta postali temeljna dogodka krščanstva. Po njegovi smrti so njegovi učenci širili njegovo nauk po Sredozemlju, predvsem po Rimskem cesarstvu. Krščanstvo se je nato razdelilo na rimskokatoliško, pravoslavno in protestantsko vero.
  • Period: 264 to 146

    PUNSKE VOJNE

    Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagini, ki so se borile za prevlado v Sredozemlju. Prva vojna se je začela leta 264 pr. n. št. Rimljani so zmagali in pridobili Sicilijo. Druga vojna se je začela leta 218 pr. n. št. Kljub uspehom Kartagine je bila vojna na koncu porazna in Rimljani so si pridobili Hispanijo. Tretja vojna se je začela leta 149 pr. n. št., ko je Rim osvojil Korint in razrušil Kartago. S tem se je končala punska vojna in Kartagina je bila uničena.
  • 324

    RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL

    Leta 324 je bil rimski imperij razdeljen na vzhodni in zahodni del. To je bilo posledica odločitve cesarja Konstantina Velikega, da se bo prestolnica preselila iz Rima v Konstantinopel. Zahodni del Rimskega imperija je vključeval ozemlja, kot so Italija, Španija, Francija in Britanija, medtem ko je vzhodni del zajemal ozemlja na vzhodu, kot so Grčija, Sirija, Egipt in Anatolija. Razdelitev je bila posledica političnih in vojaških izzivov, s katerimi se je soočal imperij.
  • Period: 324 to 1453

    BIZANTINSKO CESARSTVO

    Bizantinsko cesarstvo je nastalo leta 324, ko je cesar Konstantin Veliki ustanovil prestolnico Konstantinopel. V času svojega obstoja je bilo cesarstvo ena najmočnejših sil v Evropi, Afriki in Aziji. V bizantinski zgodovini so bili pomembni cesarji, kot so Justinijan I., ki je uvedel pravne reforme. V cesarstvu so prevladovali grški jezik, kultura in umetnost. Leta 1453 je Konstantinopel padel pod osmansko turško vojsko, kar je označilo konec bizantinskega cesarstva.
  • 380

    RŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu

    Leta 380 je bil sprejet Edikt iz Tesalonic, ki ga je izdal cesar Teodozij I. in ki je krščanstvo uradno priznal kot državno vero v Rimskem cesarstvu. Ta ukrep je predstavljal prelomnico v zgodovini krščanstva, saj je omogočil širjenje krščanske vere po vseh delih cesarstva. Krščanstvo je postalo prevladujoča vera in državna vera Rimskemu cesarstvu, kar je imelo velike posledice za versko in družbeno življenje tistega časa.
  • 476

    PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA

    Leta 476 se običajno uporablja kot označevalec za propad Zahodnega dela Rimskega cesarstva. Takrat je bil zadnji cesar na zahodu, Romulus Augustus, odstavljen s strani germanskih poveljnikov, ki so prevzeli oblast. To je bil konec več kot 500-letne zgodovine rimskega cesarstva na Zahodu. Razlogi za propad so kompleksni in vključujejo ekonomske, vojaške, politične in družbene dejavnike. Med njimi so bile korupcija in nestabilnost vladanja, upadanje gospodarske moči.
  • Period: 476 to 1492

    SREDNJI VEK

    Srednji vek se začne z zrušenjem zahodnega rimskega cesarstva leta 476 in traja do odkritja Amerike leta 1492. Značilen je bil za feudalni sistem, kjer so kralji in plemiči obvladovali ozemlja s pomočjo vojakov in kmetov, ki so delali na zemlji. Krščanstvo se je širilo po Evropi. Med srednjim vekom so se razvili tudi veliki imperiji, kot sta bili Bizantinsko cesarstvo in Otomansko cesarstvo. Na koncu obdobja so se začele kulturne in gospodarske spremembe, ki so privedle do prehoda v Novi vek.
  • Period: 527 to 565

    CESAR JUSTINIJAN I.

    Cesar Justinijan I. je bil bizantinski cesar od leta 527 do 565. Med svojim vladanjem je poskušal obnoviti veličino Bizantinskega cesarstva. Pod njegovim vodstvom so se vojaške kampanje osredotočile na povečanje ozemlja in obnovo Rimskega cesarstva. Uspel je podrediti velik del zahodnega Sredozemlja, vključno z deli Italije, severne Afrike in Španije.
  • 622

    ZAČETEK ISLAMA

    Leta 622 je zgodovinsko pomembno leto za islam, saj se je takrat zgodil dogodek, ki je znan kot Hidžra. To je bilo leto, ko se je prerok Mohamed s svojimi privrženci preselil iz Mekke v Medina, potem ko je tam naletel na nasprotovanje meščanov. S Hidžro se začne muslimanski koledar, ki je v rabi še danes. Po prihodu v Medino se je Mohamed uspešno vključil v družbeno in politično življenje ter začel graditi svojo versko skupnost.
  • Period: 623 to 828

    KARANTANIJA

    Karantanija je bila zgodovinska pokrajina in kraljevina na ozemlju današnje Slovenije in deloma Avstrije, ki je obstajala od sredine 7. stoletja do konca 8. stoletja. Nastala je po padcu avarskega kaganata in je bila ena od prvih slovanskih držav na tem območju. Kraljevino Karantanijo so sestavljale manjše enote, ki so bile združene pod vodstvom kralja, sedež kralja pa je bil v Karantaniji.
  • Period: 711 to 1492

    REKONKVISTA

    Rekonkvista je bil dolgotrajen proces ponovne osvojitve Iberskega polotoka (danes Španija in Portugalska) s strani krščanskih sil po dolgoletni muslimanski vladavini. Začel se je leta 711, ko so se muslimanski Moavidi iz severne Afrike izkrcali v Španiji in zavzeli večino polotoka. Krščanske sile so se začele organizirati v začetku 8. stoletja, vendar so se osvajanja in proti napadi zamenjali več stoletij.
  • 800

    KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA

    Leta 800 je bil kronan Karlo Veliki, vladar Frankovskega kraljestva, za rimsko cesarja v Rimu. To je bilo prvič po padcu zahodnega dela Rimskega cesarstva leta 476, da je bil nekdo kronan za cesarja. Kronanje Karla Velikega je bilo pomembno, saj je pomenilo, da je bil ponovno ustanovljen cesarstvo v Evropi in da se je obnovila ideja o enotnosti rimskega sveta. Karlo Veliki je bil znan po svojih vojaških podvigih, ki so pripomogli k širjenju krščanstva in evropske kulture ter civilizacije.
  • 1054

    VELIKA SHIZMA

    Leta 1054 je prišlo do velike shizme oz. ločitve med Vzhodno pravoslavno in Zahodno rimskokatoliško cerkvijo. Vzroki za to so bili številni, med drugim različna razumevanja teologije, cerkvene hierarhije in političnih vprašanj. Glavni dogodek, ki je privedel do shizme, je bil sporen umik cerkvenega ekskomuniciranja med patriarhom v Konstantinoplu in papežem v Rimu. Po tem dogodku sta se obe cerkvi ločili in še danes obstajata kot ločeni entiteti.
  • Period: 1095 to 1272

    KRIŽARSKE VOJNE

    Križarske vojne so bile serija vojaških pohodov, ki so se začeli leta 1095, ko je papež Urban II. pozval kristjane, da se odpravijo na vojno proti muslimanom in ponovno osvojijo Sveto deželo. Prva križarska vojna se je končala leta 1099 z osvojitvijo Jeruzalema, druga križarska vojna pa je sledila leta 1147. Med najbolj znanimi križarskimi voditelji so bili Richard Levjesrčni in Fridrik Barbarossa. Križarske vojne so se nadaljevale vse do leta 1272.
  • Period: 1300 to

    HUMANIZEM IN RENESANSA

    Obdobje med 14. in 16. stoletjem je bilo zaznamovano s pomembnimi kulturnimi in intelektualnimi spremembami, ki so preoblikovale evropsko družbo in kulturo. Ta obdobja sta znana kot humanizem in renesansa. Humanizem se je začel v Italiji v 14. stoletju kot gibanje, ki se je osredotočalo na ponovno odkritje klasičnih grških in rimskega znanja in filozofije. Renesansa, ki je sledila humanizmu, je bila obdobje umetniškega, znanstvenega in intelektualnega preporoda v Evropi.
  • Period: 1322 to 1435

    CELJSKI GROFJE

    Celjski grofje so bili slovenska plemiška rodbina, ki je v 14. in 15. stoletju vladala nad Kranjsko, Štajersko, Hrvaško in drugimi ozemlji na območju današnje Slovenije ter sosednjih dežel. Rod je izviral iz Celja in se je z vzponom grofov Ivana, Hermana in Friderika v drugi polovici 14. stoletja hitro razširil po srednji Evropi. Grofje so bili pomembni trgovci, meceni, diplomati in vojaki ter so imeli tesne vezi z vladarji drugih evropskih držav.
  • 1348

    EPIDEMIJA KUGE

    Leta 1348 je prišlo do ene največjih pandemij v zgodovini človeštva - epidemije kuge, imenovane tudi Črna smrt. Širila se je po Evropi, Aziji in Severni Afriki in povzročila smrt približno 75 do 200 milijonov ljudi. Simptomi so vključevali visoko vročino, otekline bezgavk in črne lise na koži, ki so bile posledica notranjih krvavitev. Kuga je povzročila velike družbene, ekonomske in kulturne spremembe, vključno s padcem prebivalstva in spremembo v družbeni strukturi.
  • Period: 1408 to

    TURŠKI VPADI

    Obdobje med leti 1408 in 1593 je bilo zaznamovano z velikimi turškimi vpadi na ozemlje Evrope. Osmansko cesarstvo je v tem obdobju doseglo svoj vrhunec moči in se razširilo na velik del jugovzhodne Evrope, vključno z Balkanom, Grčijo, Madžarsko in deli Hrvaške. Turki so imeli močno vojsko in napredno vojaško opremo, kar jim je omogočalo hitro osvajanje novih ozemelj. Eden najpomembnejših dogodkov iz tega obdobja je bil padec Carigrada leta 1453.
  • 1450

    IZUM TISKARSKEGA STROJA

    IZUM TISKARSKEGA STROJA
    Izum tiskarskega stroja v Evropi leta 1450 je predstavljal pomemben mejnik v zgodovini človeštva. Tiskarski stroj, izumljen s strani Johanna Gutenberga, je omogočil hitrejši in enostavnejši način izdelave knjig in drugih tiskovin. Z uporabo premičnih kovinskih črk se je izdelava besedil bistveno pospešila in postala bolj dostopna. Tiskarski stroj je privedel do hitrega širjenja znanja in idej po Evropi, pa tudi po svetu.
  • 1453

    TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA

    TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
    Leta 1453 je turški sultan Mehmed II. osvojil Konstantinopol in s tem dokončno uničil Bizantinsko cesarstvo. Mesto, ki je bilo nekoč simbol vzhodnega krščanstva, je bilo pod turško oblastjo vse do leta 1923. Osvojitev Konstantinopla je predstavljala prelomnico v zgodovini Evrope, saj so se s tem Turki razširili v srednjo in južno Evropo, kar je imelo posledice tudi na politično in kulturno zgodovino.
  • Period: 1478 to

    KMEČKI UPORI

    Obdobje med leti 1478 in 1713 je bilo v slovenski zgodovini zaznamovano z več kmečkimi upori. Med najpomembnejšimi so bili Kmečki upor leta 1515, ki ga je vodil Gašper Lambergar, v uporu so kmečki poboji in sežiganje graščin, Kmečki upor leta 1573, ki ga je vodil Matija Gubec in je bil največji kmečki upor v zgodovini slovenskih dežel ter Kmečki upor leta 1689, ki ga je vodil Veronika Deseniška, in sicer proti uvedbi novih davkov in obveznostim, ki so jih uvedli Habsburžani.
  • 1492

    KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE

    KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
    Leta 1492 je Kristof Kolumb, španski raziskovalec, ki je želel najti novo pot do Indije, odkril Ameriko. Svojo ekspedicijo je začel s tremi ladjami: Pinta, Niña in Santa Maria. Po približno dveh mesecih potovanja prek Atlantika so opazili zemljo, ki so jo imenovali San Salvador. Kolumb je nato obiskal še druge otoke v Karibskem otočju in območje današnjega Venezuele, Kolumbije in Paname. Čeprav je Kolumb verjel, da je odkril pot do Indije, je v resnici odkril novo celino.
  • Period: 1492 to

    NOVI VEK

    Novi vek je obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike in končalo leta 1918 z zaključkom prve svetovne vojne. V tem obdobju so bile pomembne družbene, politične in gospodarske spremembe, vključno z razvojem kapitalizma, industrializacijo, razsvetljenstvom in nacionalnimi gibanji. Pomembni dogodki vključujejo reformacijo, francosko revolucijo in kolonialno širitev Evrope na druge dele sveta.
  • 1517

    REFORMACIJA

    REFORMACIJA
    Leta 1517 je nemški menih Martin Luther objavil svoje 95 tez, ki so kritizirale cerkveno prakso prodaje odpustkov in druge prakse rimskokatoliške cerkve. To je sprožilo gibanje, znano kot reformacija, ki je imela pomemben vpliv na zahodno krščanstvo in družbo kot celoto. Lutherjeve ideje so se razširile po Evropi, kjer so drugi reformatorji, kot je John Calvin, razvili lastne različice protestantizma. Reformacija je privedla do ločitve krščanske cerkve na katoliško in protestantsko vejo.
  • 1550

    PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI

    Prva slovenska tiskana knjiga sta bila Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 izdal protestantski pridigar Primož Trubar. Katekizem je vseboval osnovna načela protestantizma, medtem ko je bil Abecednik namenjen učenju branja in pisanja. Trubar je kasneje ustanovil svojo tiskarno v Rothenburgu ob der Tauberju v Nemčiji, kjer je izdal še več slovenskih knjig. Trubar velja za očeta slovenskega jezika in literature ter za začetnika protestantske reformacije na Slovenskem.
  • 1555

    AUGSBURŠKI VERSKI MIR

    Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 v nemškem mestu Augsburg med katoliškimi in protestantskimi knezi Svetega rimskega cesarstva. Mir je bil sklenjen po dolgih letih verskih vojn in sporov, ki so sledili reformaciji Martina Luthra. Mir je priznaval versko svobodo luterancev v Nemčiji, dovoljeval jim je opravljanje bogoslužja in sprejemanje obhajila po njihovih običajih.

  • PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO

    Leta 1584 je slovenski protestantski pisec, pridigar in založnik Jurij Dalmatin izdal prvo slovensko slovnico in hkrati prvi prevod Svetega pisma v slovenščino. Slovnica je nosila naslov "Abecedarium, oder grammaire der Windischen (Slovnen)" in je bila napisana v nemškem in slovenskem jeziku. Dalmatin se je pri prevodu Svetega pisma zgledoval po nemški Lutrovščini in je v prevod vključil tudi razlage in komentarje.
  • Period: to

    LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM

    Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715 ter najdaljši vladar v zgodovini Francije. Njegovo vladavino pogosto označujejo kot obdobje absolutizma, saj je utrdil kraljevo oblast in zmanjšal vpliv plemstva ter dvorjanov. Med njegovimi dosežki so številni kulturni in umetniški projekti, kot so gradnja palače Versailles, spodbujanje umetnosti in literarnih del ter ustanovitev Francoske akademije.
  • Period: to

    RAZSVETLJENSTVO

    Obdobje razsvetljenstva sega v obdobje od približno 1680 do 1780. Gre za čas, ko se je veliko evropskih filozofov, znanstvenikov, pisateljev in drugih intelektualcev posvečalo kritičnemu razmišljanju in zavračanju dogem in tradicij, ki so bile neznanstvene, iracionalne ali preprosto napačne. To obdobje je zaznamovalo prepričanje v razum, svobodo in humanost, pa tudi ideje o demokraciji, laičnosti in naravnih pravicah.
  • Period: to

    MARIJA TEREZIJA

    Marija Terezija je bila ena izmed najbolj znanih vladaric Avstrijskega cesarstva in ena najpomembnejših osebnosti zgodovine Habsburške monarhije. Rodila se je 13. maja 1717 v Gradcu v Avstriji. Kot cesarica je vladala med letoma 1740 in 1780, čas, ko so se zgodili pomembni zgodovinski dogodki, kot so sedemletna vojna, osrednja reforma avstrijskega prava in uprave ter razvoj srednje in vzhodne Evrope.
  • Period: to

    PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

    Prva industrijska revolucija je obdobje v zgodovini človeštva, ki se je odvijalo med letoma 1750 in 1850. Revolucija se je začela v Angliji in se kasneje razširila po vsem svetu. Glavni dejavniki, ki so omogočili prvo industrijsko revolucijo, so bili novi izumi in tehnologije, kot so parni stroj, mehanizacija tekstilne industrije in iznajdba novih načinov transporta, kot je železnica.
  • Period: to

    NAPOLEON BONAPARTE

    Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški voditelj in politik, ki se je vzpenjal na oblast po francoski revoluciji. Leta 1799 je izvedel državni udar in se razglasil za prvega konsula, leta 1804 pa za cesarja Francije. Napoleon je uvedel številne reforme, kot so ustanovitev osnovne šole in centralizacija oblasti. V svojih vojaških podvigih je osvojil velik del Evrope, vključno z Italijo, Nemčijo in deli Španije, ter postal vplivna osebnost v evropski politiki.

  • NASTANEK ZDA

    1. julija 1776 je bila podpisana Deklaracija neodvisnosti, ki je razglasila kolonije v Severni Ameriki za Združene države Amerike. S tem se je začel proces osamosvajanja od Britanskega imperija, ki je privedel do vojne za neodvisnost in končnega priznanja ZDA kot samostojne države. Deklaracija neodvisnosti je temeljna listina ameriškega nacionalnega izročila, ki poudarja pravico ljudi do samoodločbe in zagotavlja svoboščine, kot so svoboda govora, veroizpovedi in pravice do zasebne lastnine.
  • Period: to

    FRANCOSKA REVOLUCIJA

    Francoska revolucija je bila ena najpomembnejših političnih in družbenih dogodkov v evropski zgodovini. Začela se je 14. julija 1789, ko so francoski revolucionarji zavzeli Bastiljo, simbol kraljeve oblasti in zatiranja. Sledili so leti revolucionarnih sprememb, ki so končno privedle do padca francoske monarhije in vzpostavitve republike. Revolucionarji so uvedli številne reforme, kot so razglasitev človekovih pravic, ustanovitev nacionalne skupščine in sprejetje ustave.
  • Period: to

    ILIRSKE PROVINCE

    Ilirske province so bile območje, ki ga je Napoleon Bonaparte ustanovil v okviru Francoskega cesarstva. Ustanovljene so bile 14. oktobra 1809 in so obsegale večji del današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne ter del Italije in Avstrije. Vlado v provinci so prevzeli Francozi, uvedli so francosko administracijo in sodstvo ter uveljavili francosko zakonodajo. V tem času se je na območju Ilirskih provinc začel razvijati novodobni narodni prebujenji.
  • Period: to

    METTERNICHOV ABSOLUTIZEM

    Metternichov absolutizem je obdobje zgodovine, ki se je začelo leta 1815 po kongresu v Beču in je trajalo vse do revolucij leta 1848. V tem obdobju so vladale monarhije, ki so hotele ohraniti svoj absolutistični sistem, ki je temeljil na močni vladavini monarha in omejevanju političnih svoboščin ter pravic državljanov. Konservativci, ki so prevladovali v tem obdobju, so se zavzemali za ohranitev tradicionalnih družbenih razmerij in sovražili vsakršne poskuse spreminjanja obstoječega stanja.

  • KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI

    Kongres Svete Alianse je bil mednarodni sestanek, ki je potekal med 26. septembrom in 21. oktobrom 1821 v Ljubljani. Udeležili so se ga predstavniki Rusije, Avstrije in Prusije, ki so se dogovarjali o sodelovanju pri zatiranju liberalnih in revolucionarnih gibanj po Evropi. Na kongresu so se dogovorili tudi o posredovanju vojaške pomoči Španiji in Neaplju, ki sta se soočali z liberalnimi upori. Kongres Svete Alianse je bil del sistema meddržavnih odnosov.
  • Period: to

    FRANC JOŽEF I.

    Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar in kralj ogrskega dela Avstro-Ogrske. Rodil se je 18. avgusta 1830 v Schönbrunnu v Avstriji. Na prestol je prišel leta 1848, v času, ko se je Avstrija soočala z revolucijami. Med svojim vladanjem je uvedel številne reforme, kot so uvedba splošne vojaške dolžnosti, uvedba obveznega šolstva in reforma sodstva. Pod njegovim vodstvom se je Avstro-Ogrska razširila in postala ena od vodilnih sil v Evropi. Umrl je 21. novembra 1916 med prvo svetovno vojno.

  • POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA

    POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
    Leta 1848 se je po Evropi razširilo gibanje Prolom narodov, ki je zahtevalo večje politične in socialne pravice za narode, ki so živeli pod tujimi vladarji. V tem času so se tudi na Slovenskem pojavile zahteve po združitvi v enotno politično celoto, imenovano Zedinjena Slovenija. Na Dunaju je bila ustanovljena Narodna gvarda, ki je imela tudi slovenski oddelek. V Ljubljani je bilo ustanovljeno društvo Zedinjena Slovenija, ki je zahtevalo združitev vseh Slovencev pod eno vlado.
  • Period: to

    BACHOV ABSOLUTIZEM

    Bachov absolutizem se nanaša na obdobje v zgodovini Avstrije med letoma 1849 in 1859. Imenoval se je po avstrijskem kanslerju in ministru notranjih zadev, ki je bil odgovoren za politiko tega obdobja, Klemensu von Metternichu. Cilj Bachovega absolutizma je bil obnoviti in okrepiti avtoritarno vladanje cesarja Franca Jožefa I. ter utrditi centralizirano upravo države.
  • Period: to

    DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

    Druga industrijska revolucija se je začela okoli leta 1850 in trajala vse do 1950. Bila je obdobje hitrega tehnološkega napredka, ki je prinesel številne spremembe v industriji, prometu, komunikacijah in družbi na splošno. Na področju industrije so se pojavile nove tehnologije, kot so elektrika, avtomobili, letala, radio in telefonija, ter novi materiali, kot so jeklo, aluminij in plastične mase.

  • NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE

    NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
    Leta 1861 je prišlo do ustanovitve Kraljevine Italije. Do združitve Italije je prišlo po dolgih letih bojev za osvoboditev in združitev Italije, ki se je začelo v 19. stoletju. V procesu združitve je imel ključno vlogo Giuseppe Garibaldi, ki je z združitvijo italijanskih držav leta 1861 postal poslanec v novoustanovljenem italijanskem parlamentu. Kraljevino Italijo so vodili Savojski, ki so prevzeli oblast po zedinjenju Italije.
  • Period: to

    AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    Ameriška državljanska vojna je trajala od aprila 1861 do aprila 1865 in je bila ena najbolj krvavih vojn v zgodovini ZDA. Vojna je bila posledica različnih političnih, gospodarskih in družbenih razmer, med katerimi je bil osrednji konflikt vprašanje suženjstva. Na eni strani so se zavzemali za ohranitev suženjstva in ohranitev oblasti v južnih državah, na drugi strani pa so zagovarjali prepoved suženjstva in zedinjenje države.

  • NASTANEK AVSTRO-OGRSKE

    NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
    Leta 1867 je prišlo do pomembnega dogodka v zgodovini Avstrije in Ogrske - sklenjena je bila avstro-ogrska nagodba, ki je prinesla nastanek dvojne monarhije Avstro-Ogrske. S to nagodbo je bila formalno priznana suverenost Kraljevine Ogrske v okviru Avstro-ogrske, s tem pa je bila tudi dokončno odpravljena absolutna vladavina habsburške dinastije. Z nagodbo je bila uvedena tudi delna ustavna ureditev, s čimer so bile nekatere politične in narodnostne zahteve zadovoljene.

  • NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA

    NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
    Leta 1871 je bilo ustanovljeno Nemško cesarstvo, po zmagi Prusije nad Francijo v vojni leta 1870-1871. Vodja Prusije, kancler Otto von Bismarck, je uspel združiti različne nemške države v eno enotno državo pod vodstvom pruskega kralja Viljema I. Nemško cesarstvo je bilo prva moderna narodna država na evropskem kontinentu, s parlamentom in ustavo. Z ustanovitvijo Nemškega cesarstva se je močno okrepil položaj Prusije in zmanjšala moč drugih evropskih sil, kot sta bili Francija in Avstrija.
  • Period: to

    RUDOLF MAISTER

    Rudolf Maister (1874-1934) je bil slovenski vojaški voditelj, pesnik in politik. Znan je po svoji vlogi pri obrambi Maribora in pripojitvi Štajerske k Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918. Bil je tudi ustanovitelj slovenske ljudske stranke in pomemben pesnik. Maisterova smrt leta 1934 je bila nenadna, vendar je njegova dediščina v Sloveniji ostala kot simbol poguma in narodnega ponosa.

  • ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA

    ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
    1. junija 1914 je prišlo do atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, ki je bil izvršen s strani člana srbske teroristične skupine Mlada Bosna. Atentat je bil povod za začetek prve svetovne vojne, saj je Avstro-Ogrska zahtevala odgovornost Srbije, ki pa je bila podprta s strani Rusije. V kratkem času so se zavezniki razdelili na dve vojskujoči se strani, na eni strani so bile Sile Antante in na drugi strani Srednjeevropska sila.
  • Period: to

    PRVA SVETOVNA VOJNA

    Prva svetovna vojna je trajala od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918. Vojna je izbruhnila po atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, ki ga je izvedel Gavrilo Princip, član srbske nacionalistične skupine Mlada Bosna. Avstro-Ogrska je Srbiji 28. julija 1914 razglasila vojno, nato pa so se v vojno vključile številne druge države in oblikovale so se dve zavezniški bloki: Antant in Centralne sile.
  • Period: to

    SOŠKA FRONTA

    Soška fronta je bila ena od pomembnejših front v prvi svetovni vojni, ki se je odvijala na ozemlju današnje Slovenije in Italije. Fronta je bila vzpostavljena maja 1915, ko je Italija razglasila vojno Avstro-Ogrski. Na Soški fronti so se srečale italijanske in avstro-ogrske enote ter si v treh letih bojevanj izmenjavale ozemlje, pri čemer so bile bitke izjemno krvave in uničujoče za obe strani. Soška fronta je bila posebej zahtevna zaradi težavnega terena in vremenskih razmer.

  • RUSKA REVOLUCIJA

    RUSKA REVOLUCIJA
    Ruska revolucija je bila serija političnih dogodkov v Rusiji leta 1917, ki so privedli do padca carskega režima in ustanovitve prve socialistične države na svetu. Februarska revolucija leta 1917 je bila prva faza ruske revolucije, v kateri je bil strmoglavljeno carsko cesarstvo in vzpostavljena začasna vlada. Oktobrska revolucija je sledila oktobra 1917 in je bila druga faza ruske revolucije, v kateri so boljševiki pod vodstvom Vladimira Lenina prevzeli oblast ter ustanovili Sovjetsko zvezo.

  • DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV

    DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
    1. oktober 1918 je bil dan, ko je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je kasneje postala del Kraljevine SHS. Nova država je združevala Slovence, Hrvate in Srbe ter si prizadevala za demokratično in enakopravno družbo. Kljub političnim izzivom je bil ta dogodek pomemben za oblikovanje nacionalne zavesti in politične samostojnosti teh treh narodov.
  • Period: to

    SODOBNOST

    Obdobje sodobnosti se začne z zaključkom prve svetovne vojne leta 1918 in se nadaljuje do danes. To je obdobje hitrega tehnološkega razvoja, globalizacije, revolucij in vojn. Med značilnimi dogodki sodobnosti so druga svetovna vojna, hladna vojna, razpad Sovjetske zveze, teroristični napadi 11. septembra, globalna finančna kriza in pandemija COVID-19. Sodobnost je tudi obdobje pomembnih družbenih in kulturnih sprememb.
  • Period: to

    KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA

    Od 1. decembra 1918 do 29. novembra 1945 je obstajala Kraljevina SHS in kasneje Jugoslavija. Ustanovljena je bila po koncu prve svetovne vojne in združevala je različne južnoslovanske narode. Jugoslavija je bila politično in družbeno kompleksna država, ki je imela obdobja politične nestabilnosti in konfliktov med narodi. Po drugi svetovni vojni je bila oblikovana Socialistična federativna republika Jugoslavija pod vodstvom Josipa Broza Tita.
  • Period: to

    PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA

    PariŠka mirovna konferenca je potekala od 18. januarja 1919 do 21. januarja 1920 v Parizu in je bila sestavljena iz predstavnikov zmagovalnih sil prve svetovne vojne. Na konferenci so se odločali o razdelitvi ozemlja in določanju pogojev miru s poraženimi državami, kot sta Nemčija in Avstrija. Na konferenci so bile sprejete pomembne odločitve, kot je bila ustanovitev Lige narodov, nova meja med Poljsko in Nemčijo ter prevzem nadzora nad nekdanjimi kolonijami Nemčije in Osmanskega cesarstva.

  • KOROŠKI PLEBESCIT

    KOROŠKI PLEBESCIT
    Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal 10. oktobra 1920 na avstrijskem Koroškem. Prebivalci so se odločali med ostankom pri Avstriji ali pridružitvijo Kraljevini SHS. Večina se je odločila za ohranitev pripadnosti Avstriji, medtem ko je manjši del ozemlja, Mežiška dolina, pripadel Kraljevini SHS. Plebiscit je vplival na odnose med državama in določil politično mejo na Koroškem.

  • TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU

    TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
    Trianonska pogodba, podpisana 4. junija 1920, je določila mejo v Prekmurju, ki je postalo del Kraljevine SHS (Jugoslavija). To je imelo pomembne politične in kulturne posledice za prebivalce Prekmurja.
  • Period: to

    ZLATA DVAJSETA LETA

    Zlata dvajseta leta označujejo obdobje med letoma 1920 in 1929, ki so ga zaznamovali gospodarska rast, kulturni preporod ter družbene in tehnološke spremembe v Združenih državah Amerike in drugih delih sveta. V tem obdobju so ZDA postale vodilna gospodarska sila na svetu, ki je temeljila na razcvetu industrije, proizvodnji in trgovanju.
  • Period: to

    STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI

    Stalinizem v Sovjetski zvezi je obdobje od vladavine Josifa Stalina od leta 1922 do njegove smrti leta 1953. Stalin je v tem obdobju uvedel številne politične, gospodarske in družbene spremembe v Sovjetski zvezi, ki so imele velik vpliv na državo in celotni svet. Stalinova vladavina se je začela po smrti Lenina leta 1924 in po njegovem boju za oblast z drugimi boljševiškimi voditelji.
  • Period: to

    FAŠIZEM V ITALIJI

    Fašizem v Italiji je predstavljal politični sistem, ki je bil vzpostavljen pod vodstvom Benita Mussolinija 30. oktobra 1922, ko je Mussolini prevzel oblast z nekaj tisoč privrženci in člani fašistične stranke na ulicah Rima. Mussolini je bil imenovan za premiera in imel je izredna pooblastila, s katerimi je postopoma ukinil demokratične svoboščine in vzpostavil avtoritarno oblast. Glavne značilnosti fašizma so bile nacionalizem, totalitarizem, korporativizem in avtoritarna vladavina.

  • VELIKA GOSPODARSKA KRIZA

    VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
    Velika gospodarska kriza je bila svetovna gospodarska depresija, ki se je začela s padcem borznih indeksov v ZDA 24. oktobra 1929. Kriza je povzročila veliko brezposelnost, propad bančnega sistema in industrije, ter hudo gospodarsko stisko mnogih držav. Posledice so se odražale v visoki stopnji revščine, pomanjkanju hrane in socialnih stiskah prebivalstva. Kriza je močno vplivala tudi na politično dogajanje v svetu.
  • Period: to

    NACIZEM V NEMČIJI

    Obdobje med 5. marcem 1933 in 8. majem 1945 v Nemčiji označujemo kot nacizem, ki ga je uvedel vodja nacistične stranke Adolf Hitler. Nacizem je bil ideologija, ki se je zavzemala za totalitarno oblast, rasno čistost, nacionalizem in militarizem. Hitler in nacisti so začeli z izvajanjem svojih ideologij po prihodu na oblast leta 1933, ko so prevzeli nadzor nad Nemčijo. V tem obdobju so bile sprejete številne rasistične zakone, ki so omejevali pravice Judov in drugih manjšin.
  • Period: to

    ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    Španska državljanska vojna se je odvijala med letoma 1936 in 1939 v Španiji. Vojna se je začela, ko je vojska pod vodstvom generala Francisca Franca poskušala z vojaškim udarom zrušiti levo usmerjeno vlado. Vojna je bila boj med republikanci in nacionalisti, ki so jih vodili general Franco in podpirala desničarska sila. Nacionalisti so dobili podporo fašističnih sil, kot sta bila nacistična Nemčija in fašistična Italija.
  • Period: to

    DRUGA SVETOVNA VOJNA

    Med 1. 9. 1939 in 3. 9. 1945 je potekala Druga svetovna vojna. Vključevala je številne države in povzročila veliko trpljenje ter izgube življenj. Vojskujoče strani so bile osi in zavezniki. Nemčija pod vodstvom Hitlerja je izvedla agresijo na Poljsko, kar je privedlo do vstopa zaveznikov v vojno. Med vojno so se odvile ključne bitke, operacije in dogodki, vključno z bitko za Stalingrad, invazijo Normandije in uporabo jedrskih bomb na Hirošimo in Nagasaki.

  • NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO

    NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
    1. aprila 1941 je bila izvedena vojaška operacija, napad na Kraljevino Jugoslavijo. Sile osi, predvsem Nemčija, Italija, Madžarska in Bolgarija, so izvedle močan zračni napad, ki je povzročil obsežno škodo in poraz jugoslovanske vojske. Napad je privedel do razdelitve Jugoslavije med sile osi in okupacije ter pospešil razpad države.

  • NASTANEK OZN

    NASTANEK OZN
    OZN (Organizacija združenih narodov) je bila ustanovljena 10. oktobra 1945 po drugi svetovni vojni. Sestavljena je iz 193 članic in si prizadeva za spodbujanje miru, mednarodne varnosti, sodelovanja med državami ter reševanja globalnih problemov. OZN deluje skozi različne organe, vključno s Generalno skupščino, Varnostnim svetom in Mednarodnim sodiščem. Igra pomembno vlogo pri zaščiti človekovih pravic, trajnostnem razvoju, reševanju humanitarnih kriz in drugih mednarodnih vprašanjih.
  • Period: to

    JUGOSLAVIJA

    Jugoslavija (1945-1992) je bila federacija šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin. Ustanovljena po drugi svetovni vojni, je Jugoslavija sledila socialistični družbeni ureditvi in politiki neuvrščenosti. Kljub začetnemu uspehu je Jugoslavija razpadla v 90. letih zaradi naraščajočih etničnih in političnih napetosti, kar je privedlo do vojn in razglasitev neodvisnosti posameznih republik. Razpad je bil spremljan s hudimi posledicami, vključno z vojnami in humanitarno krizo.
  • Period: to

    HLADNA VOJNA

    Hladna vojna (1947-1991) je bil politični in vojaški konflikt med ZDA in Sovjetsko zvezo. Vzporedno s tekmo v oborožitvi so se odvijali ideološki spopadi in konflikti po svetu. Povzročila je oboroževalno tekmo, dirko v vesolje in oblikovanje vojaških zavezništev. Konflikt se je končal z razpadom Sovjetske zveze in padcem Berlinskega zidu, kar je označilo konec delitve na dva tabora.
  • Period: to

    KOREJSKA VOJNA

    Korejska vojna (1950-1953) je bil oboroženi konflikt med Severno in Južno Korejo na Korejskem polotoku. Združeni narodi, predvsem ZDA, so podprli Južno Korejo, medtem ko so Severno Korejo podpirali Kitajska in Sovjetska zveza. Po težkih spopadih je bilo doseženo premirje julija 1953, vendar je polotok ostal deljen med severom in jugom.

  • EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO

    EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
    ESKPJ (1951) je bila prva evropska integracijska organizacija, ustanovljena z namenom upravljanja premoga in jekla. Skupnost je vključevala Francijo, Nemčijo, Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg. Njen cilj je bil vzpostaviti skupni trg za premog in jeklo ter spodbujati sodelovanje in preprečevanje vojaških konfliktov na tem področju. ESKPJ je igrala ključno vlogo pri razvoju evropske integracije in je postopoma vključila druge sektorje gospodarstva.

  • LONDONSKI MEMORANDUM

    LONDONSKI MEMORANDUM
    1. oktobra 1954 je bil podpisan Londonski memorandum, ki je določil neodvisnost in varnost Avstrije po drugi svetovni vojni ter umik tujih sil iz države. To je prispevalo k obnovi suverenosti Avstrije in politični stabilnosti države.

  • GIBANJE NEUVRŠČENIH

    GIBANJE NEUVRŠČENIH
    Gibanje neuvrščenih je politično gibanje, ustanovljeno leta 1955 na konferenci v Bandungu, Indonezija. Njegov cilj je bilo sodelovanje držav, ki niso bile vključene v blok ZDA ali Sovjetske zveze. Gibanje si je prizadevalo za ohranjanje neodvisnosti, suverenosti in napredek držav v razvoju ter nasprotovalo kolonializmu in imperializmu. Gibanje neuvrščenih je igralo pomembno vlogo pri oblikovanju globalne politike in še vedno aktivno deluje za zagotavljanje pravičnosti in enakosti med državami.

  • EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST

    EGS (1957) je bila ustanovljena z Rimsko pogodbo in je predstavljala Evropsko gospodarsko skupnost. Cilj skupnosti je bil vzpostaviti skupen gospodarski trg med ustanovnimi članicami in odpraviti ovire za prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. EGS je vključevala Belgijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Luksemburg in Nizozemsko ter je igrala ključno vlogo pri oblikovanju evropskega enotnega trga. Leta 1993 je bila EGS vključena v Evropsko unijo.

  • KUBANSKA KRIZA

    KUBANSKA KRIZA
    Kubanska kriza (1962) je bila politična in vojaška kriza med ZDA, Sovjetsko zvezo in Kubo. Postavitev sovjetskih jedrskih raket na Kubo je pripeljala do napetosti med dvema supersilama. Po napetih pogajanjih je bil dosežen dogovor, da se rakete umaknejo, kar je preprečilo izbruh jedrske vojne. Kriza je povečala zavedanje o nevarnosti jedrskega spopada in pripomogla k nadaljnjim prizadevanjem za omejitev jedrskega orožja.
  • Period: to

    VIETNAMSKA VOJNA

    Vietnamska vojna (1965-1973) je bil oboroženi konflikt med Severnim in Južnim Vietnamom. ZDA so podprle Južni Vietnam, medtem ko je Severni Vietnam bil podprt s strani Sovjetske zveze in Kitajske. Vojna je bila zaznamovana z intenzivnimi boji, terorizmom in obsežnimi zračnimi napadi. Leta 1973 je bil dosežen mirovni sporazum, vendar je Severni Vietnam prevzel nadzor nad celotnim Vietnamom leta 1975. Vietnamska vojna je imela pomembne posledice tako za same države kot tudi za mednarodno skupnost.

  • AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI

    AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
    1. julij 1969 je bil zgodovinski dan, ko je ameriška misija Apollo 11 omogočila prvi človeški pristanek na Luni. Astronavta Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta postala prva človeka, ki sta stopila na Lunino površje. Ameriški pristanek na Luni je bil ključni dosežek za vesoljsko raziskovanje in simbol tehnološkega napredka človeštva.

  • JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU

    JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
    1. april 1986 je bil usoden dan za jedrsko elektrarno v Černobilu v Ukrajini. Močna eksplozija v reaktorju 4 je povzročila jedrsko nesrečo, ki je sprostila veliko količino radioaktivnih snovi v okolje. Posledice so bile katastrofalne, s smrtjo delavcev, izpostavljenostjo prebivalcev radioaktivnemu sevanju ter kontaminacijo velikih območij. Černobilska nesreča je imela dolgoročne posledice na okolje, zdravje ljudi ter javno mnenje o jedrski energiji.

  • DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

    Julija 1990 je bila v Sloveniji sprejeta Deklaracija o suverenosti, ki je izrazila željo po neodvisnosti in samostojnosti države. Deklaracija je postavila temelje za nadaljnje prizadevanje za osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije.

  • PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE

    Aprila 1990 so se v nekdanjih komunističnih državah vzhodne Evrope odvile prve večstrankarske volitve. To je bil prelomni trenutek, ko so se države odmaknile od enopartijskega sistema in se odprle politični pluralnosti ter demokratičnim spremembam. Te volitve so omogočile ljudem, da izrazijo svoje politične preference in izberejo med različnimi strankami ter kandidati. To je predstavljalo prehod od avtoritarnega režima k demokratičnemu političnemu sistemu.

  • PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI

    PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
    1. decembra 1990 je v Sloveniji potekal plebiscit o osamosvojitvi. Na plebiscitu so se državljani odločali, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Rezultati so bili zelo prepričljivi, saj se je več kot 95% udeležencev izreklo za osamosvojitev. Plebiscit je tako potrdil široko podporo slovenskega naroda neodvisnosti in pomenil pomemben korak proti uresničitvi samostojnosti Slovenije.

  • RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI

    1. junija 1991 je bila razglašena samostojnost Republike Slovenije. Ta pomembni dogodek je sledil po plebiscitu o osamosvojitvi, kjer je več kot 95% udeležencev glasovalo za neodvisnost države. Razglasitev samostojnosti je predstavljala uradno in formalno potrditev slovenske neodvisnosti ter odcepitve od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ta zgodovinski trenutek je postavil temelje za nadaljnji razvoj samostojne Slovenije kot samostojne države.

  • SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE

    1. decembra 1991 je bila sprejeta Slovenska ustava, temeljni pravni dokument, ki določa politično, pravno in družbeno ureditev Republike Slovenije. S sprejetjem ustave je Slovenija formalno utrdila svojo suverenost, neodvisnost in demokratično naravo ter postavila pravne temelje za nadaljnji razvoj države.
  • Period: to

    VOJNA ZA SLOVENIJO

    Med 27. junijem in 3. julijem 1991 je v Sloveniji potekala vojna za samostojnost. Slovenija se je uspešno branila pred poskusom vojaške intervencije s strani Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in drugih vojaških enot iz nekdanje Jugoslavije. Vojna je trajala le nekaj dni, preden je bilo doseženo premirje in kasneje mirovni sporazum, ki je priznal samostojnost Slovenije. Ta vojna je bila ključni trenutek v zgodovini države, ki je utrdil pot k neodvisnosti in osamosvojitvi Slovenije.
  • Period: to

    DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA

    V obdobju 1991–1999 je v Sloveniji potekala denacionalizacija in privatizacija, del tranzicijskega procesa iz socialističnega sistema v tržno usmerjen kapitalizem. Denacionalizacija je pomenila vrnitev premoženja v zasebno last, ki je bilo nacionalizirano med socializmom. Privatizacija pa je vključevala prodajo državnih podjetij in prenos lastništva na zasebne vlagatelje. Ti procesi so imeli pomembne posledice za slovensko gospodarstvo, spodbujanje konkurence in gospodarski razvoj države.

  • EVROPSKA UNIJA

    EVROPSKA UNIJA
    EU (1992) je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav. Ustanovljena je bila na podlagi Maastrichtske pogodbe in si prizadeva za mir, stabilnost, gospodarski razvoj ter enakost med državami članicami. EU ima širok nabor pristojnosti in institucionalni okvir, ki vključuje Evropsko komisijo, Evropski parlament, Svet EU, Sodišče EU in Evropsko centralno banko.

  • VKLJUČITEV V NATO

    VKLJUČITEV V NATO
    1. marca 2004 se je Slovenija pridružila NATO, kar je okrepilo varnostno sodelovanje in povezavo z mednarodno skupnostjo.

  • PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI

    PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
    1. maja 2004 se je Slovenija pridružila Evropski uniji (EU), kar je pomenilo povečanje gospodarskega in političnega sodelovanja z drugimi članicami.

  • VSTOP V EUROOBMOČJE

    VSTOP V EUROOBMOČJE
    1. januarja 2007 je Slovenija uvedla evro kot svojo valuto in postala del euroobmočja.
  • Period: to

    GOSPODARSKA KRIZA

    V obdobju 2008–2013 je Slovenija močno občutila gospodarsko krizo, ki je prizadela svetovno gospodarstvo. Kriza je povzročila padec gospodarske aktivnosti, upad izvoza, povečanje brezposelnosti ter težave v bančnem sektorju. Slovenija je izvedla varčevalne ukrepe, strukturne reforme in se osredotočila na spodbujanje gospodarske rasti. Postopno okrevanje se je začelo v drugi polovici leta 2013.

  • EPIDEMIJA COVID 19

    EPIDEMIJA COVID 19
    Marca 2020 je izbruhnila svetovna epidemija COVID-19, ki je močno vplivala na Slovenijo. Vlada je uvedla ukrepe za zajezitev širjenja virusa, vključno z omejitvami gibanja in zaprtjem javnih ustanov. Epidemija je povzročila težave v gospodarstvu, povečanje brezposelnosti in spremenila vsakdanje življenje prebivalcev. Slovenija se je prilagajala situaciji z uvajanjem cepljenja in drugimi ukrepi za obvladovanje epidemije.