-
Jamestown
Jamestown je bilo naselje ki je bilo ustanovljeno 13.maja 1607 v Virginiji. Ustanovili so ga angleški možje, ki so zato prispeli v Severno Ameriko. Ime je dobil po svojem kralju Jamesu I. Naselbina je s tem postala prva stalna angleška kolonija v Severni Ameriki.
Jamestown -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Ludvik XIV. imenovan tudi sončni kralj se je rodil 5. septembra 1638. Njegovo vladanje Francije je trajalo kar neverjetnih 72 let (od 4. leta starosti pa vse do svoje smrti). Ko je uradno prišel na oblast je nadeljeval absolutistično oblast, s katero so vladali tudi njegovi predhodniki. V tistem času je bil absolutizem najbolj viden v vojaških zadevah, saj je za zavarovanje ozemlja bila potrebna vedno večja armada.
Ludvik XIV -
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo filozofsko, družbeno in umetniško gibanje konec 17. stoletja, katerega vrhunec doseže v Franciji.
Med najpomembnejše predstavnike razsvetljenstva spada John Locke. Leta 1689 je napisal Dve rapzravi o oblasti, ki je najodločilneje prispevala k oblikovanju in dojemanju institucij moderne dobe. V njej je napisal nekatere svoje idejo o človekovih pravicah. Med katerimi sta bile najbolj pomembni:
- pravica posameznika do življenja
- pravica do svobode in do lastnine -
Pragmatična sankcija Karla VI.
Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel. To je leta 1713 cesar uporabil Karel VI. v želji, da bi zagotovil dedovanje krone svojim potomcem. Kljub temu, da je bila pragmatična sankcija sprejeta, so se leta 1740 (po smrti Krala VI.), ko je Marija Terezija želela sprejeti naziv, evropski vladrji temu uprli. Ob dokaj medli podpori Velike Britanije ji je še vedno uspelo obraniti naslov. -
Period: to
Vladanje Marije Terezije
Med letoma 1740 in 1780 je potekalo vladanje Marije Terezije, ki je bila vladarica habsburških dežel. Rodila se je 13. maj 1717 na Dunaju. S svojim vladanjem je pričela leta 1740 ko je umrl njen oče Karel VI. Bila je nadvojvodinja Avstrije, kraljica Ogrske in Češke, postala pa je tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. -
Period: to
Žiga Zois
V Trstu se je 23. novembra 1747 rodil Žiga Zois. Bil je predstavnik razsvetljenstva, prav tako pa je imel v svoji hiši na Bregu v Ljubljani Zoisov krožek. Tam so se zbirali napredni slovenski razsvetljenci. V krožek so spadali Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Feliks Anton Dev, Jernej Kopitar in drugi. Zois jih je vodil, spodbujal in materialno podpiral. Bil je njihov mecen. Umrl je 10. novembra 1819 v Ljubljani. Po njem se imenuje Zoisova nagrada in Zoisovo priznanje. -
Period: to
Ludvik XVI. Francoski
Ludvik XVI. se je rodil 23 avgusta 1754 očetu Ludviku Ferdinandu in materi Mariji Jožefi Saksonski. Med drugim je bil tudi vnuk Ludvika XV. kar je po mojem mnenju bil povod za njegovo vladanje. Od leta 1774 pa do leta 1791 je bil vladar Francije in Navare. Ko je bil spoznan za krivega veleizdaje so ga obsodili na smrtno kazen leta 1793. S tem so označili konec absolutistične monarhije. Zaradi tega dogodka se ga je prije vzdevek Ludvik Zadnji. -
Konec sedemletne vojne
Med leti 1756 in 1763 je potekala sedemletna vojna. to je vojna med dvema koalicijama evropskih držav. V vojno so bile udeležene:
- Prusija
- Kraljestvo Velike Britanije s kolonijami
- Irokeška konfederacija
- Portugalska
- Avstrijska monarhija s podporo vojske Svetega rimskega cesarstva
- Ruski imperij
- Švedska
- Španija s kolonijami
- Saška
- Neapeljsko kraljestvo
- Sardinsko kraljestvo
S Pariškim in Hubertusburškim sporazumom se je februarja 1763 ta vojna zaključila. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Rodil se je 15. avgusta 1769 v kraljevini Franciji. Leta 1799 je postal karizmatični vodja Francije nato pa se leta 1804 oklical za prvega cesarja. Njegova vladavina je trajala 10 let. Pod njegovim vladanjem je spadalo večino Zahodne in Srednje Evrope. Leta 1815 so ga po incidentu izgnali na otok svete Helene kjer je živel do svoje smrti leta 1821. -
Bostonski pokol
V tako imenovanem bostonskem pokolu je britanska vojska 5.marca 1770 ubila pet in ranila šest Američanov, ki pa so bili člani skupine sinovi svobode. Ker je bil med ubitimi tudi deček so amerišli patrioti obrnili pribivalstvo proti britanskim oblastem. To je bil eden izmemed povodov za ameriško osamosvojitveno vojno. -
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je bil ameriški politični in trgovski protest Sinov svobode v Bostonu, ki se je zgodil 16. decembra 1773. Protestniki, nekateri preoblečeni v domorodne Američane, so uničili celotno pošiljko čaja, ki jo je poslala Vzhodna Indija. To je vodilo v ameriško revolucijo in je postala ikonični dogodek ameriške zgodovine. -
Period: to
Klemens Wenzel von Metternich
Bil je avstrijski politik in državnik, ki se je rodil 15. maja 1773 v Koblenzu. V zgodovino se je zapisal zaradi, postavitve novega reda po padcu Napoleona. Za svoje služenje Avstrijskemu cesarstvu je oktobra 1813 prejel naziv kneza. Po njem se imenuje Metternichov absolutizem. -
Prvi celinski kongres
Potekal je od 5. septembra do 26. oktobra 1774. Na njem so se zbrali delagati iz vsake kolonije, kjer so razpravljali o razmerah z Britanijo. Določili so dva pomembna ukrepa:
- zahtevali so, ustavitev nevzdržnih dejanja ali pa bodo bojkotirali angleško blago
- če britanci ne izpolnejo njihovih zahtev se bodo maja 1775 ponovno sestali -
Drugi celinski kongres
Sestal se je maja 1775. Prvo srečanje je bilo v Filadelfiji. Imeli so jih pa tudi na drugih lokacijah kot naprimer Baltimor, Maryland in York v Pensilvaniji.
Glavni dosežki:
- ustanovitev celinske vojske
- izdaja deklaracije o neodvisnosti
- podpis členov konfederacije -
Deklaracijo o neodvisnosti
Izdali so jo 4. julija 1776, s katero so ZDA razglasili za neodvisno državo od Britanije. To je razglasilo trinajst britanskih kolonij na drugem celinskem kongresu. V angleščini so jo imenovali The unanimous Declaration of the thirteen United States of America. -
Period: to
Vladanje Jožefa II.
Jožef II. je bil sin Marije Terezije, ki se je rodil 13. marca 1741 v Dunaju. Po smrti očeta mu je mati priznala sovladarski položaj. Po smrti matere (1780) je prevzel vladarski položaj. Bil je razsvetljeni absolutistični vladar ki je nadaljeal reforme Marije Terezije. Njegovo vladanje je trajalo 10 let saj je leta 1790 umrl na Dunaju. -
Ustava združenih držav amerike
Je najvišji zakon Združenih držav Amerike.Sprejeta je bila 17.septembra 1787 na ustavni konvenciji. Prvotno je obsegal sedem členov in opredeljuje nacionalni okvir in omejitve vlade. Odkar je ustava začela veljati leta 1789, je bila spremenjena 27-krat. -
Period: to
Prvi del francoske revolucije
Francoska revolucija je revolucionarno gibanje, ki je pretreslo Francijo med letoma 1787 in 1799 in tam doseglo svoj prvi vrhunec leta 1789.
Vzroki:
- Nepračna delitev družbe:
- 1. duhovščina
- 2. plemstvo
- 3. kmetje, delavci, meščani
- nesposobnost francoskega kralja
Prvi del francoske revolucije se je zgodil med letoma 1789 in 1791. Povod za začetek revolucije je bil napad na Bastilijo izveden 14. julija 1789. -
Napad na Bastilijo
Napad na Bastilijo je bil povod za Francosko revolucijo. Začel se je 14. julija 1789. Napadli so jo zaradi nasprotji med revolucionarji in predstavniki starega režima. Danes stoji na tem mestu Place de la Bastille kjer stoji Bastiljiska opera. -
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Je bil eden ključnih dokumentov francoske revolucije. Definiral naj bi pravice ki naj bi veljale za vse in vedno. Končno različico so sprejeli 26. avgusta 1789 katera je vsebovala 17. členov. Bila je kot začetek za novo ustavo. -
Nova civilna ustava
Leta 1791 so sprejeli novo poljsko-litovsko ustavo.
Z novo ustavo so skušali odpraviti številne slabosti.
Ko so ustavo sprejeli so pred gradom navdušeno vzklikali: »Vivat Rex! Vivat Konstitucja!« -
Sprejetje ustave (ustavne monarhije)
Ustavna monarhija je bila sprejeta 3. septembra 1791. V državi vlada monarh vendar je omejen z določili ustave.
Zanimivosti:
- med današnje monarhije spadakar nekaj držav med katerimi sta tudi največji ZDA in Avstralija, kot se lepo vidi na sliki -
Drugi del francoske revolucije
V drugem delu francoske revolucije sta se izoblikovali dve struji revolucionarjev:
- žirondisti
- jakobinci
Francijo so razglasili za republiko. Po usmrtitvi Ludvika XVI. pa si je Francija nakopičila še več sovražnikov med drugimi tudi Nizozemska, Združeno kraljestvo in Švedska. -
Period: to
Koalicijske vojne
Začnejo se z napovedjo Francije, da bodo napadli Avstrijo in Prusijo. Francija si je kar po vrsti nabirala izgube, dokler niso zmagali 21. septembra 1792 v bitki pri Valmyu. Podpis mirovne pogodbe med Francijo in Avstrijo leta 1797 uradno zaključi vojno. -
Republika Francija
Revolucija je prebudila francoski nacionalizem. V zadnjem poskusu so francoske sile zaustavile Pruse 20. septembra 1792 pri Valmyju. Istega dne se je sestala nova skupščina, Nacionalna konvencija. Naslednji dan je razglasila odpravo monarhije in ustanovitev republike. -
Period: to
Tretji del francoske revolucije
V tretjem delu francoske revolucije je Francija nenehno doživljala poraze. Na oblast so prišli jakobinci. Pod vodstvom novega voditelja Maximiliena Robespierra so pripravili novo ustavo odpravili fevdalizem in uvedli ljudsko vojsko. Ko so Robespierra usmrtili 27. julija 1794 nastopi obdobje kapitalizma. -
Period: to
Četrti del francoske revolucije
Vojska, ki je uspešno obranila Francijo pred invazijo iz Prusije in Avstrije je vztrajala naprej, si utirala pot v tuje države in si večala deželo. Zlasti v obdobju od 1795 do 1799 je bila francoska vojska skoraj neustavljiva. Napoleon Bonaparte, ki je vodil francoske sile v Italiji in nato v Egiptu, si je pridobil veliko slavo z nizom briljantnih zmag in si nabral tudi ogromne rezervoarje bogastva in podpore, ko je prebijal po Evropi. -
Odprava v Egipt
Po zmagi v Italiji se Napoleon odpravi proti Egiptu, kjer so bile britanske kolonije. Britanci so mu preprečili zasedbo Egipta s pomorsko bitko pri Abukirju. Po porazu se Napoleon vrne v Francijo in izvede državni udar.
Bitka v Egiptu -
Prvi konzul Francije
Potem ko je Napoleon končal francosko revolucijo z državnim udarom, se je leta 1799 oklical za prvega konzula Francije.
Francoska revolucija in Napoleon -
Napoleon - cesar Francozov
Potem ko je leta 1799 postal prvi konzul Francije, se je leta 1804 kot prvi oklical za cesarja Francozov. S tem dejanjem naj bi nadaljeval tradicijo Karla Velikega in rimskih cesarjev -
Bitka pri Trafalgarju
Bitka se je zgodila v pristanišču Cadiz. Napoleon je tam naletev na zasedo 27 britanskih ladji in tako se je vnela srdita bitka. Poraz Napoleona mu je uničil načrte za izstop v Angliji. -
Renska zveza
Ležala je na obeh bregovi reke Ren. Bila je velika nestabilna država ki je nastala po razpadu Svetega rimskega cesarstva. Razpadla je po bitki pri Leipzigu. Danes na tiste predelu ležijo Avstrija, Nemčija, Italija, Poljska in Lihtenštain. -
Poraz proti Šaniji in Portugalski
V želji da bi Napoleon razširil svoje ozemlje je leta 1808 napadel Španijo. K njej sta se v vojni pridružile še Portugalska in Velika Britanija. S skupnimi močmi so Napoleona porazile. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile avtonomna provinca Francije v času prvega francoskega cesarstva, ki je obstajalo pod Napoleonovo vladavino. Provinca je obsegala današnjo Slovenijo, Gorico, Trst ter dele Hrvaške, Avstrije in Črne gore. Njeno glavno mesto je bila Ljubljana v Sloveniji.
Ilirske province -
Poraz proti Rusiji
Leta 1812 se Napoleon odloči za napad na Rusijo.Pri Borodinu je tako prišlo do bitke, kjer Francija sicer zmaga vendar pa se vojska popolnoma izčrpa. Tako jih ruski feldmaršal Kutuzov prisili k umiku in Napoleon se poražen vrne domov. -
Bitka pri Leipzigu
Bila je bitka narodov v kateri je sodelovalo 14 držav. Napoleon je bil poražen in bil prisiljen na umik v Francijo. Bitka je bila največja v Evropi in je terjala kar 127 000 žrtev. -
Period: to
Ilirsko kraljestvo
Kraljevina Ilirija je bila upravna enota Avstrijskega cesarstva od leta 1816 do 1849. Upravno središče kraljevine je bila Ljubljana. Obsegala je zahodni in osrednji del današnje Slovenije, sedanjo avstrijsko zvezno deželo Koroško ter nekatera ozemlja v severozahodni Hrvaški in severovzhodni Italiji (Tržaška in Goriška). -
Kapitulacija Napoleona
Po porazu v Leipzigu je leta 1814 napočila bitka pri Parizu. Napoleonova vojska je kapitulirala in bili so ga primorani odstaviti. -
Odstavitel Napoleona
Zaradi kapitulacije Napoleona leta 1814 v bitki pri Parizu ga je 2. aprila 1814 senat odstavil. 2 dni pozneje se je Napoleon moral odpovedati prestolu. -
Izgnanstvo Napoleona na sv. Heleno
Napoleon se je po izgnanstvu na Elbo odločil pobegniti in oditi v Pariz. Vendar pa se je pri Waterlooju spopadel in znova doživel poraz. Po porazu so ga izgnali na otok sv. Helene kjer je živel vse do svoje smrti. -
Bitka pri Waterlooju
Zavezniki so ponovno zbrali sile, medtem ko so se nasprotne vojske srečale blizu Waterlooja v Belgiji. Britanske sile in pruska vojska so v bitki uničile Francoze. -
Period: to
Obdobje Metternichovega absolutizma
To je bilo obdobje med letoma 1815 in 1848. Takrat je bil na oblasti Ferdinand I. ki pa ni bil zmožen vladanja, zato so cesarstvo upravlajli državna konferenca ter knez Metternich. Metternich je uvedel cenzuro v kateri je bil policijski nadzor in prepoved združevanja.
Po koncu Metternichovega absolutizma je napočila marčna revolucija -
Napoleonova smrt
Napoleon je bil leta 1815, zaradi napada po izgnanstvu na Elbo, poslan na otok sv. Helena kjer pa je zastražen preživel zadnjih 6 let življenja ko je naposled leta 1821 umrl. Po domnevah naj bi umrl zaradi zastrupitve z arzenikom, po drugi domnevi pa naj bi umrl zaradi raka na želodcu.