-
Prva kolonija Virginije
To je bila prva angleška kolonija v Severni Ameriki. Njena pomembnost je bila da je bila prva stalna angleška naselbina v Jamestownu. Hkrati pa je Angliji zagotavljala vir rodovitne zemlje in bogastvo v obliki pridelkov z tobakom. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Ludvik XIV. je bil francoski kralj imenovan tudi Sončni kralj. Vladal je kot kralj Navare in kralj Francije od 14. maja 1643 do svoje smrti 1. september 1715. V njegovem času je bilo zelo malo uporov. Absolutizem je režim popolne in neomejene oblasti brez pomoči plemstva. To se najbolj pozna pri Ludviku v vojaškem absolutizmu kako si je vedno Francija bolj zavarovala meje. -
Razsvetljenstvo
Je evropsko družbeno in umetniško gibanje. Obdobje imenujemo tudi čas razuma, kater vrhunec doseže v Franciji. Razsvetljenski misleci so se zavzemali za svobodo izražanja in poudarjali so pomen razuma in znanost, kar je hkrati povzročilo velike spremembe v družbi, znanosti in kulturi -
Utrechtska pogodba
Mirovni sporazum med Anglijo in Francijo za konec vojne, katera se je začela leta 1701 imenovana (vojna kraljice Ane). In ko se je vojna končala je Francija predala velik del kolonialnega ozemlja. -
Period: to
Vladanje Marije Terezije
Marija Terezija je bila kraljica Ogrske in nadvojvodina Avstrije. Vodenje je začela po smrti očeta. Marija Terezija je pričela obširne reforme v vojski. Podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. -
Period: to
Žiga Zois
Baron Žiga Zois pl. Edelstein je bil slovenski razsvetljenec, podjetnik in mecen. Rodile se je v Zagorju, katera je bila del takratne habsburške monarhije. Na koncu življenja je ohromel in pristal na vozičku. Študiral je pravo in naravoslovje na dunajski univerzi, nato pa opravljal odvetniški poklic -
Period: to
Vladanje Ludvika XVI.
V tem času je bil vojvoda Berijski, francoski dofen in kralj Francije. Na koncu pa je bil aretiran in bil zaprt v stari pariški trdnjavi Temple. Sojen je bil za veleizdajo in bil obsojen na smrt z giljotino. Od tega naprej bil imenovan kot navaden državljan. -
Sedemletna vojna
Pariška pogodba je končala indijansko in francosko vojno, sedemletno vojno med Veliko Britanijo in Francijo. Z pogodbo se je Francija odrekla vsem ozemljem ki, jih je imela v Severni Ameriki in s tem končala kakršno koli grožnjo proti tamkajšnjim britanskim kolonijam. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Bil je sin uradnika plemiškega rodu na Korziki. Šolal se je na Francoski vojaški akademiji. Bil je vodja Francije od leta 1799 in leta 1804 pa se je oklical ca cesarja Francije. Napoleon je veljal za tako imenovanega razsvetljenskega monarha. ima pa zelo zanimiv vzdevek mali veliki mož. Bil je politik, častnik, vojskovodja, zbiralec umetnin in vladar. -
Bostonski pokol
Bostonski pokol je bil smrtonosni nemir, ki se je zgodil 5. marca leta 1770 na King streetu v Bostonu. Začel se je kot sam ulični prepir med osamljenim ameriškim vojakom in ameriškimi kolonisti. A se je zelo hitro vse stopnjevalo v krvav pokol -
Bostonska čajanka
To je bil bojkot Bostočanov proti davku na čaj, kateri je bil uveden brez sodelovanja zastopnikov angleških kolonij. Prebivalci oblečeni v Indijance so zasegli tri ladje in zmetali v morje 342 zabojev čaja, katerega naj bi odpeljali drugam, ker Bostočani niso hoteli plačati carine. Pobiralce davkov so premazali s katranom in povaljali v perju ter jih prisilili, da so pili čaj.
Video z razlago: Timetoast -
Period: to
Klemens Wenzel Von Metternich
Klemens Wenzel Von Metternich je bil avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe. V zgodovino se je zapisal s svojim prispevkom pri postavitvi novega evropskega reda po padcu Napoleona na dunajskem kongresu Leta 1848, v času marčne revolucije, je bil prisiljen odstopiti z mesta avstrijskega kanclerja. -
Kaznovanje za bostonsko čajanko
Nastali štirje zakoni, ki jih je sprejel britanski parlament, da bi kaznoval ljudi za bostonsko čajanko. Štirje akti so bili Bostonski pristaniški zakon, Zakon o vladi Massachusettsa, Zakon o pravosodju in Zakon o četrtini. Quebeški zakon iz leta 1774 je včasih vključen kot eden od prisilnih aktov, čeprav ni bil povezan z Bostonsko čajanko. To vse je sprožilo močan kolonialni odpor. -
Začetek Revolucionarne vojne
Revolucionarna vojna znana kot ameriška revolucija je nastala zaradi napetosti med prebivalci kolonij Velike Britanije in kolonialno vlado, ki je predstavljala britansko krono. -
Deklaracija neodvisnosti
Z izdajo Deklaracije o neodvisnosti, je 13 ameriških kolonij pretrgalo svoje politične povezave z Veliko Britanijo in postale so samostojne. Deklaracija je povzela motive kolonistov za iskanje neodvisnosti. -
Period: to
Jožef II.
Prevzel je samostojno vladanje po smrti Marije Terezije. Bil je njen najstarejši sin. Velja za enega izmed razsvetljenskih vladarjev kateri je nadaljeval in radikaliziral reforme, ki jih je pričela njegova mati. -
Ustava Amerike
Podpisana je bila 17. septembra 1787 na ustavni konvenciji v Philadelphiji v Pensilvaniji, veljati pa je začela 4. marca 1789. Je najvišji zakon Združenih držav Amerike. Trije deli oblasti: zakonodajno, izvršilno in sodno. -
Period: to
1. faza Francoske revolucije
V začetku 1789 je Ludvik XVI. sklical štiri finančne ministre in z njihovo pomočjo poskušal rešiti bankrotirano državo. 14. julija 1789 se je začela revolucija z napadom na Bastilijo. 26. avgusta 1789 pa je bila sprejeta Deklaracija o pravicah človeka in državljana, imeli so geslo (svoboda). -
Napad na Bastilijo
Bastilija je trdnjava v kateri so bili zaprti predvsem politični zaporniki kot so Voltaire in Fouquet. To je bil tudi začetek Francoske revolucije. Napad se je zgodil 14.07.178 vodili mestni občani, ki so se borili za večjo državljansko svoboščino in pravice. -
Deklaracije o pravicah človeka in državljana
Takrat je izšel člen Deklaracije o človeku in državljanu, sprejela pa ga je državna ustavodajna skupščina v obdobju francoske revolucije kot prvi korak k pisanju francoske ustave. Nastala pa je kot posledica neuspeha obvladovanja socialne in ekonomske neenakosti. -
Francija postala ustavna monarhija
Ustava je uzakonila pravno enakost ljudstva, vzpostavila je sodobno centralno vodeno državno upravo, vendar pa ni upoštevala vseh načel iz deklaracije o pravicah o človeku. Volilna pravica je bila po ustavi omejena na moške, ki so imeli dovolj premoženja. Narodna skupščina se je delila na tri strani: desnico, sredino in levico. V desnici so se borili za čim večji gospodarski razvoj in so bili fašisti, skrajna levica pa je bila komunistična -
2. faza Francoske revolucije
Sprejete so bile nove ustave, kralj je moral priseči ustavo in se s tem moral odpovedati absolutistični državi. Nastala notranja organizacija in s tem upravna delitev na 81 departmajev. Volilno pravico pa so imeli samo moški kateri so bili stari nad 21 let. -
Period: to
Vojskovanje proti Franciji
Vojne so se odvijale vsa leta med Francijo in zavezniškimi silami. V njih je bilo zelo veliko evropskih držav, ki so se združile da omejijo francosko prevlado. Bitka pri Waterlooju ki je potekala 18. junija 1815, pa je zaznamovala dokončni poraz Napoleona Bonaparte, ki je v začetku 19. stoletja osvojil velik del Evrope -
Period: to
3. faza Francoske revolucije
Deželo je zadelo pomankanje in nezadovoljstvo, deželo so prevzeli jakobinci. Odpravili so takratni fevdalizem in hkrati se je sprejel zakon o najvišjih dopustnih cenah. Uvedli so nov koledar, ki se je začel z 22. septembrom 1792, ko je bila razglašena republika. Kmalu se je zgodil razcep jakobincev na levo strujo in desno strujo in nato nasti obdobje kapitalizma. -
Period: to
4. faza Francoske revolucije
V tem obdobju se je revolucija začela že zaključevati in na oblast so prišli žirondisti, kateri so revolucijo želeli zaključiti že leta 1972. Oblast so prevzeli z pomočjo vojske. Napoleon izvede DRŽAVNI UDAR s pomočjo iste vojske, ki je na oblast pomagala žirondistom z ukazom da se konča prva od treh francoskih revolucij. -
Mir
Razmeroma mirno obdobje francoskih revolucionarnih vojn. Glavne celinske sile v prvi koaliciji so sklenile mir s Francijo, tako da je Francija prevladovala v Evropi in skrbela je le za počasno pomorsko vojno z Veliko Britanijo. -
Konec Francoske revolucije
Francoska revolucija je bilo obdobje velikega družbenega preobrata, ki se je začelo leta 1787 in končalo leta 1799. Prizadevala si je popolnoma spremeniti razmerje med vladarji in tistimi, ki so jim vladali, ter na novo definirati naravo politične oblasti. -
Kronanje Napoleona
V katedrali Notre Dame v Parizu je Napoleon Bonaparte okronan za Napoleona I., prvega Francoza z naslovom cesarja v tisoč letih. Papež Pij VII. je Napoleonu izročil krono, ki si jo je 35-letni osvajalec Evrope sam nadel na glavo. -
Bitka pri Trafalgarju
Bitka pri Trafalgarju se je odvijala 21. oktobra 1805, ki je bila pomorski spopad napoleonskih vojn, ki je vzpostavil britansko pomorsko premoč za več kot 100 let. Bojevali so se zahodno od rta Trafalgar v Španiji med Cadizom in Gibraltarsko ožino. -
Razpad Svetega rimskega cesarstva
Razpad Svetega rimskega cesarstva se je zgodil 6. avgusta 1806, ko se je zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva, Franc II iz Habsburško-Lotarinške hiše, odpovedal svojemu naslovu in vse cesarske države in uradnike oprostil njihovih priseg in obveznosti do cesarstva.