-
Prva angleška kolonija v S. Ameriki
- maja 1607 so angleški kolonisti ustanovili prvo angleško kolonijo v Severni Ameriki, v današnji zvezni državi Virginia. Poimenovali so jo Jamestown po kralju Jamesu I. Ta kraj so si izbrali, ker tam niso bili naseljeni domorodci ter zaradi dostopnosti z ladjami. Tako je Jamestown postal prva angleška kolonija na celini, ki je kasneje zelo vplivala na tamkajšnjo kulturo.
-
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Ludvik XIV. znan tudi kot "Sončni kralj" se je rodil 5. septembra 1638 v zahodnem predmestju Pariza. Francoski vladar je postal leta 1643 in vladal do svoje smrti leta 1715. Z 72 leti vladanja je bil najdlje vladajoči monarh v Evropi. Bil je absolutistični vladar kar pomeni da je imel popolno oblast nad celotno državo. Poleg tega, da je bil vladar in politik, je bil Ludvik tudi igralec in zbiralec umetnin. -
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo družbeno, umetniško in filozofsko gibanje v Evropi. Za to obdobje je bilo značilno zavzemanje za: svobodo izražanja, kritiko religije, poudarjanje pomena razuma, zavzemanje za progresivno družbo ter poudarjanje pomena človeškega življenja. Na začetku tega obdobja je nastalo delo, ki je danes zelo pomembno za slovensko kulturo. In sicer je leta 1689 izšla Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske.
Razsvetljenstvo -
Oblast Friderika Viljema I.
Friderik Viljem I. je bil pruski kralj, ki je na oblast prišel leta 1713 po smrti njegovega očeta Friderika I. Tudi sam je na oblasti ostal do svoje smrti leta 1740. Friderik Viljem je bil znan po njegovem trdem delu in disciplini zaradi česar je dobil vzdevek "Soldier King" ali "kralj vojak". -
Period: to
Vladanje Marije Terezije
Marija Terezija je bila avstrijska kraljica, ki je leta 1740 po smrti njenega očeta Karla VI. Habsburškega nasledila njegov prestol. V obdobju vladanja je uvedla veliko reform. Najbolj znana je po tem, da je uvedla obvezno šolanje. Prav tako je uvedla reforme na vojaškem področju ter reformirala sistem davkov, za lažje vzdrževanje vojske in vlade.
Leta 1765 ji je umrl mož. Posledično je svojemu najstarejšemu sinu Jožefu II. priznala sovladarski položaj. -
Period: to
Žiga Zois
Žiga Zois je bil slovenski znanstvenik, naravoslovec, pravnik in razsvetljenec. Rodil se je v Trstu in se kasneje preselil v Ljubljano kjer je tudi obogatel in pridobil plemiški naziv. V zadnjih letih življenja je ohromel in je zato skupaj s svojim kovačem izdelal invalidski voziček.
Po letu 1780 so se v Zoisovem dvorcu zbirali napredni slovenski razsvetljenci (zoisov krožek). -
Period: to
Vladanje Ludvika XVI.
Ludvik XIV. se je rodil leta 1754. Leta 1774 je po smrti svojega dedka Ludvika XV. prevzel oblast nad Francijo. Sprva je bil med ljudstvom dokaj priljubljen a je njegova neodločnost pripeljala do odpora proti kralju s strani ljudstva. 21. januarja 1793 je bil javno obglavljen. -
Sedem letna vojna
Sedem letna vojna je trajala od 1756 do 1763. Vojna je istočasno potekala v Evropi ter v kolonijah. V Evropi je bil v ospredju boj med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji. Za kolonialno posest sta se bojevali Velika Britanija in Francija. Največjo korist je vojna prinesla Angliji, ki je imela nato popoln nadzor nad prekmorsko trgovino. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Na koncu francoske revolucije se je Napoleon izkazal za sposobnega in uspešnega poveljnika. S svojim izvrstnim strateškim umom je po nizu bitk zavzel avstrijsko cesarstvo in severno Italijo. Po neuspešni bitki z britanci za Egipt se je vrnil v Francijo, odstavil direktorje in s tem končal francosko revolucijo. 1804 se je oklical za prvega cesarja Francije. Po porazu v Leipzigu je senat Napoleona odstavil. Izgnan je bil na otok Elbo od kjer je kamlu pobegnil. Umrl je 1821 na otoku Sveta Helena. -
Bostonski pokol
- marca 1770 so britanski vojaki v tako imenovanem Bostonskem pokolu ubili 5 in ranili 6 Američanov. Incident naj bi se zgodil zaradi napetosti med britanskimi vojaki in meščani, ki so se upirali davkom. To je bil eden glavnih dogodkov, ki so vodili do ameriške vojne za neodvisnost. Boston Massacre
-
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je bil protest ameriških kolonistov. Upirali so se visokim davkom na čaj, katerega je brez sodelovanja zastopnikov kolonij uvedla Anglija. Upor je zgledal tako, da so prebivalci preoblečeni v Indijance vdrli na tri angleške ladje in v vodo pometali 342 zabojev polnih čaja. Tudi ta dogodek je bil zaslužen za ameriško vojno za neodvisnost. Bostonska čajanka -
Period: to
Klemens Wenzel Von Metternich
Klemens Wenzel von Metternich je bil vladar in politik.V zgodovino se je zapisal zaradi svojih konservativnih stališč do Evrope in Avstrije. Kot zunanji minister je sodeloval na dunajskem kongresu. Leta 1821 je postal avstrijski kancler. V času njegovega vladanja, ki ga danes imenujemo Metternichov absolutizem, se je zavzemal za zmanjševanje škode na Avstrijo, ki jo je povzročila francoska revolucija. V času marčne revolucije je bil prisiljen odstopiti s položaja avstrijskega kanclerja. -
Kronanje Ludvika XVI.
- maja 1774, po smrti Ludvika XV. njegov položaj zasede njegov 20 letni vnuk Ludvik XVI.
-
Začetek ameriške osamosvojitvene vojne
Ameriška osamosvojitvena vojna je bil vojaški konflikt med ZDA in Združenim kraljestvom, ki se je začel 19. aprila 1775. Nastal je zaradi sporne kolonialne politike s strani angležev, ta pa je močno vplivalo na gospodarstvo in razvoj ZDA. Nastanek ZDA -
ZDA razglasi neodvisnost
- julija 1776 je bilo na drugem kontinentalnem kongresu 13 britanskih kolonij v Severni ameriki razglašnih za svobodne in neodvisne države. Deklaracija neodvisnosti ZDA je danes ustanovni dokument Združenih držav Amerike.
-
Period: to
Vladanje Jožefa II.
Jožef II. je bil najstarejši sin Marije Terezije, ki je po njeni smrti prevzel samostojno vladanje v Habsburški monarhiji. Velja za enega izmed razsvetljenih absolutističnih vladarjev. Močno se je zavzel za uvajanje novih reform s čimer je začela že njegova mati. Ta reformna vnema mu je nakopala močno opozicijo, ki je povzročila neuspeh pri realizaciji političnih in družbenih sprememb. -
Ustava ZDA
Prva ustava Združenih držav Amerike je bila sprejeta 17. septembra 1789 v Filadelfiji. Ustava je takrat vsebovala sedem točk. Nekateri viri kažejo na to, da naj bi bila to prva veljavna pisna ustava na svetu. Original, ki je bil ročno napisan je danes shranjen v nacionalnem arhivu v Whasingtonu. -
Period: to
1. faza francoske revolucije
Ludvik XVI. je v začetku leta 1789 Francijo poskušal rešiti pred bankrotom. Finančni ministri so mu svetovali naj uvede davke za plemstvo in duhovščino vendar tega ni storil saj se je bal, da se bodo ti obrnili proti njemu. 14. julija so uporniki napadli Bastiljo, trdnjavo v Parizu in s tem se je začela francoska revolucija. Francoska revolucij -
Napad na Bastiljo
- julija 1798 se je zgodil napad na Bastiljo, trdjavo v Parizu v kateri so bili večinoma zaprti politični nasprotniki. Napad je pomenil začetek francoske revolucije.
-
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Deklaracija o pravicah človeka in državljana je bil eden pomembnejših dokumentov med francosko revolucijo. Pomenil je začetek oblikovanja nove ustave. V deklaraciji so bile zapisane pravice, ki naj bi veljale za vse ter za vedno. -
"Bill of rights"
Leta 1791 so na podlagi ameriške ustave sestavili in uzakonili nov dokument o pravicah (Bill of rights). Vanj je bilo dodanih veliko število novih človekovih pravic in svoboščin. -
Prva pisna ustava v Franciji
Glavni cilj narodne skupščin je postal oblikovanje ustave na podlagi Deklaracije o pravicah človeka in državljana. Ustava je uvedla tudi ustavno monarhijo kar je pripeljalo do velikih sprememb v političnem in družbenem življenju. -
2. faza francoske revolucije
Leto 1792 je bilo obdobje 2. faze francoske revolucije. Po Evropi se je med državami začelo oblikovati zavezništvo proti Franciji. Med ljudmi sta nastali dve politični skupini, žirondisti in montanarji, oboji ostri nasprotniki kralja. Ljudje so se bali, da bo Ludvik XVI. odpravil spremembe revolucije in zopet vzpostavil absolutizem. To je pripeljalo do septemberskih pokolov (množice obračunale z političnimi nasprotiki) ter do odstavitve kralja in nastanka republike. -
Period: to
Vojne sedmih koalicij
Vojne sedmih koalicij je bil niz vojn proti Franciji s strani ostalih Evropskih velesil, ki so se združile v koalicije. Njihov namen je bil zaustaviti francosko nadvlado ter francosko revolucijo. -
Republika
Kljub temu, da Francija na vojno z zunanjimi sovražniki ni bila pripravljena so francoske prostovoljne čete 20. septembra 1792 prvič premagale avstrijsko-prusko vojsko. Dan po zmagi so kralja odstavili in narodni konvent je razglasil Francijo za republiko kralja pa so dali obglavit. -
Period: to
3. faza francoske revolucije
Tretjo fazo francoske revolucije imenujemo tudi obdobje republike in jakobinskega terorja. V državi je takrat vladalo veliko splošno pomajkanje. Posledice tega so bili upori, povečanje zunanje nevarnosti in vojna. Leto 1793 je bilo obdobje jakobinske diktature, glavno orodje takratne vlade pa je bilo ustrahovanje. -
Period: to
4. faza francoske revolucije
Četrta faza francoske revolucije je trajala od leta 1795 do leta 1799 in je drugače rečemo še obdobje direktorja. Državo je sprva vodila meščanska večina. Leta 1795 je narodni konvent sprejel novo ustavo. Oblast je bila dana 5 direktorjem z 5-letnim mandatom. Volilno pravico so takrat imeli vsi moški stari 21 leta ali več, ki so plačevali davke. V takratni krizi se je zelo izkazal Napoleon, ki je leta 1765 zadušil upor pariškega ljudstva. S tem si je zaslužil napredovanje na položaj poveljnika. -
Napoleonov uspeh v Italiji, neuspeh v Egiptu
Po tem, ko je Napoleon zavzel severno Italijo je svoje čete obrnil proti jugu in zavzel Malto ter kreto. 1. julija 1798 je prispel v Egipt, kjer je zavzel Kairo. V bitki na Nilu je proti britanski vojski izgubil in od tam tudi pobegnil. -
Državni udar v Franciji
Leta 1799 se je v Franciji zgodil državni udar, ko je Napoleon Bonaparte prevzel oblast v Franciji. To mu je uspelo zaradi njegovega vojaškega vpliva, saj je bil vrhovni general francoske armade. Po državnem udaru je Napoleon odstavil direktorje in ustanovil konzulat s tremi konzuli (Napoleon + še dva kozula). Ta je obstajal do leta 1804, ko je Napoleon postal cesar. -
Napoleon postane cesar
Po državnem udaru je Napoleon ustanovil konzulat in se leta 1802 oklical nesmrtnega konzula. S papežem je podpisal konkordat (prisotnost papeža pri kronanju). 18. maja 1804 se je oklical za prvega francoskega cesarja pod imenom Napoleon I. Veliki. -
Napoleon zasede Dunaj
V Evropi so se med letoma 1804 in 1805 oblikovakle koalicije, ki naj bi omejile moč Francije in preprečile nadaljna osvajanja Napoleona vendar to ni pomagalo. Pri Uljmu je premagal Avstrijo, zasedel Dunaj in dosegel svojo najznamenitejšo zmago proti združenimi avstrijskimi in ruskimi vojskami pri Austerlitzu. -
Propad svetega-rimskega cesarstva
Po tem, ko je Napoleon premgal avstrijsko-rusko vojsko v bitki pri Austerlizu je bil Franc II., poslednji cesar Sveto rimskega cesarstva, prisiljen odstopiti. To je pomenil konec tisočletnega rimsko nemškega cesarstva. Napoleon je nato cesarstvo reorganiziral v francosko satelitsko Rensko konfederacijo. -
Napoleon osvoji Portugalsko in Španijo
Francozi so leta 1807 prodrli na potugalsko ozemlje in ga zavzeli. Namen tega je bil ta, da so Francozi portugalce prisilili v zaprtje vseh pristanišč kar je jim je onemogočilo trgovanje z največjimi sovražniki Francozov, Angleži. Špancem pa to, da je bila na njihovem ozemlju tuja vojska ni bilo všeč zato so se uprli. Napoleon jih je novembar 1808 utišal in zavzel večino španskega ozemlja. -
Period: to
Ilirske province
- oktobra 1809 je Napoleon ustanovil Ilirske province. To je bilo francosko ozemlje, ki se je razprostiralo od zahodne Koroške pa do Dalmacije. Ustanovljene so bile z namenom, da Avstrijo odrežejo od morja ter zaradi kopenske povezave med Francijo in Osmanskim cesarstvom. Po porazu v bitki narodov pri Leipzigu Ilirske province propadejo in njihovo ozemlje leta 1814 na dunajskem kongresu ponovno pridobijo Avstrijci. Ilirske province
-
Napoleonov poraz v Rusiji
Napoleonova vojska je 24. junija 1812 prestopila rusko mejo pri reki Nemen. Rusi so so vedeli, da proti francoskim četam nimajo velikih možnosti in so se jim konstantno umikali. Preden so Francozi prispeli v Moskvo so jo rusi izpraznili, pobrali dragocene stvari ter jo zažgali. Rusijo je za tem zajela zima in takrat so začeli francosko vojsko s polno močjo napadati rusi, ki so bili na take razmere navajeni. Francoze so porazili in to je bil eden najznamenitejših porazov Napoleona. -
Bitka pri Leipzigu
Pri Leipzigu se je 1. oktobra 1813 začela štiri dnevna bitka narodov. V bitki so vojaške velesile kot so Avstrija, Rusija, Prusija združile v koalicijo, da bi zaustavile in premagale Francijo. V tej bitki jim je to tudi uspelo. Napoleonu so zadale usoden udarec. Poraz je pomenil tudi konec Renske zveze. -
Period: to
Ilirsko kraljestvo
Po tem ko je Francija na dunajskem kongresu leta 1814 izgubila ozemlje Ilirskih provinc in ponovno ga je v last dobila Avstrija. Ozemlje Koroške, Kranjske, Goriške in istre se poveže v Ilirsko kraljestvo, ki pa ni imelo nikakršne avtonomije. Leta 1849 so stare dežele dobile nazaj svoje časti in s tem se je kraljestvo razpadlo. -
Dunajski kongres
Dunajski kongres je bila razprava, ki so se je udeležili voditelji evropskih političnih sil. Na kongresu so razpravljali o postavitvi novih mej po porazu Napoleonove Francije. Končna listina kongresa je bila podpisana 9 dni pred Napoleonovim poslednjim porazom v bitki pri Waterlooju in je oblikovala celotno Evropo po napoleonskih vojnah. -
Izgon Napoleona na Elbo
Po izgubljeni bitki narodov so zavezniške sile zavzele Pariz. Napoleon je takrat izgubil naklonjenost vojske kar je pomenilo konec njegovega vladanja v Franciji. Izgnan je bil na otok Elba, ki se nahaja med današnjo Italijo in Korziko. -
Napoleonova vrnitev
Prebivalci otoka Elba so bili Napoleona sicer zelo veseli vendar sam ni nameraval tam preživeti zadnjih dni svojega življenja. Na otoku ni ostal več kot leto dni. Že od prvega dne naj bi načrtoval pobeg in to mu je tudi uspelo in leta 1815 je prispel nazaj v Pariz. -
Bitka pri Waterlooju in dokončni poraz Napoleona
Napoleon zadnjih dni svojega življenja ni nameraval preživeti na otoku Elba kljub mirnem življenju na otoku. Želel je še enkrat poizkusiti in zbrati skupaj francosko vojsko ter se vrniti na vodilni položaj. 1815 mu je to tudi uspelo. Pobegnil je iz Elbe, zbral skupaj vojsko 125000 izkušenih vojakov, spravil skupaj začasno vlado ter se uprl tako imenovanemu zavezništvu (koaliciji). V bitki pri Wat. -
Period: to
Predmarčna doba
Predmarčna doba je bilo obdobje, ki je trajalo od leta 1815 (dunajski kongres) do leta 1848 (marčna revolucija). V tem obdobju sta se uveljavila cenzura in policijski nadzor, z namenom zaustavljanja političnih sprememb. Za Slovensko kulturo sta bila v tem obdobju zelo pomembna France Prešeren in pa Janez Bleiweis. V tem obdobju so začele nastajati ideje o združenem slovenskem narodu. -
Ljubljanski kongres
Zaradi upora v Neapeljskem kraljestvu so se predstavniki Svete alianse (Francija, Rusija, Velika Britanija, Prusija, Avstrija, Italija) leta 1821 sestali v Ljubljani. Na Ljubljanskem kongresu so se odločili ukrepati proti upornikom in si pomagati v prihodnjih kriznih situacijah. Poleg uradnih prireditev so se v Ljubljani vrstile številne druge parade, plesi, maškarade... Po tem dogodku se danes ta predel Ljubljane imenuje Kongresni trg.