-
Nastanek prve stalne kolonije Vrginija
Maja 1607 so angleški naseljenci, ki so prišli pod vodstvom londonske družbe Virginia, ki jo je zakupil kralj Jakob I., ustanovili prvo stalno angleško naselbino v Severni Ameriki v kraju, ki so ga poimenovali Jamestown v Virginiji. -
Period: to
Življenje Ludvika XIV.
Ludvik XIV. (Sončni kralj), se je rodil 5. septembra 1638. Po Mazarinovi smrti leta 1661 pa je prevzel oblast ter nadaljeval aboslutistično politiko svojih predhodnikov. Njegova moč je postala absolutna, saj vodenje države ni več delil z vrhovnim sodiščem, plemiči ali protestanti (»Država, to sem jaz.«). -
Esej o človeškem razumevanju
Leta 1689 je John Locke objavil svoje delo z naslovom Esej o človeškem razumevanju, ki je skupaj z Newtonovim delom zagotovil znanstveno, matematično in filozofsko orodje za glavni napredek razsvetljenstva. -
Odreditev Karla VI.
Aprila 1713 Cesar Svetega rimskega cesarstva Karel VI . izda pragmatično sankcijo, s katero odredi, da lahko habsburško posest podeduje tudi hčere. -
Period: to
Vladanje Marije Terezije
Marija Terezija je začela s svojim vladanjem po smrti njenega očeta Karla VI. Bila nadvojvodina Avstrije, kraljica Ogrske in Češke. V času svojega vladanja pa je pričela z razni reformami v vojski, šolstvu, gospodarstvu,... -
Period: to
Baron Žiga Zois
Rodil se je 23. novembra 1747 v Trstu, bil je mecen, mineralog, podjetnik in slovenki razsvetljienec. V njegovi hiši so se po letu 1780 zbirali slovenski razsvetljenci (Zoisov krog). Zois je bil njihov mecen in mentor, ki jih je spodbujal in usmerjal. -
Period: to
Življenje Ludvika XVI.
Ludvik XVI. se je rodil 23. avgusta 1754 in je bil zadnji francoski kralj pred padcem monarhije med francosko revolucijo. Ko je njegov oče leta 1765 umrl, je postal novi dofen . Po dedkovi smrti 10. maja 1774 je postal kralj Francije in Navare, ki je kot tak vladal do 4. septembra 1791, ko je prejel naslov francoskega kralja. Usmrtili so ga 21. januarja 1793. https://www.youtube.com/watch?v=UuuKneBKVng -
Podpis pariške pogodbe
S Pariškim sporazumom 10. februarja 1763 se konča sedem letna francoska in indijska vojna v Severni Ameriki -
Period: to
Življenje Napoleona Bonaparte
Znan tudi po svojem vladarskim imenom Napoleon I. Bil je zelo pomemben med francosko revolucij, saj je vodil revolucijonarno kampanjo med vojnami. Bil je vodja Francoske republike kot prvi konzul in nato tudi kot Francoski cesar. -
Bostonski pokol
Bostonski pokol je bil smrtonosni nemir, ki se je zgodil 5. marca 1770 v Bostonu. Začelo se je kot ulični prepir med ameriškimi kolonisti in osamljenim britanskim vojakom, a se je hitro stopnjevalo do kaotičnega, krvavega pokola. Konflikt je utrl pot ameriški revoluciji. -
Bostonjska čajanka
Incident 16. decembara 1773, v katerem je bilo uničenih 342 zabojev čaja, ki so pripadali Britancem. Američani so zaradi protestiranja proti davku na čaj vrgli sode z ladje v Bostonsko pristanišče.
https://www.youtube.com/watch?v=UVufq8celE8 -
Period: to
Klemens von Metternich
Znan tudi kot princ Metternich, ki se je rodil 15. maja 1773. Bil je konservativni avstrijski državnik in diplomat, tri desetletja kot zunanji minister avstrijskega cesarstva od leta 1809 in kancler od leta 1821 do liberalnih revolucij leta 1848. Umrl je 11. julija 1859. -
Prvi celinski kongres v Filadelfiji
Celinski kongres je bil sestanek delegatov vsake od držav trinajst ameriških kolonij . Ti delegati so med revolucijo služili kot vlada. Prvi kontinentalni kongres je potekal od 5. septembra do 26. oktobra 1774. Razpravljali so o trenutnih razmerah z Britanijo, vključno z nevzdržnimi dejanji, ki jih je storil britanski parlament Bostonu. -
Drugi celinski kongres
Drugi kongres se je prvič sestal leta 1775. Prvo srečanje je bilo v državni hiši v Filadelfiji, ki se bo kasneje imenovala Independence Hall. V nasprotju s prvim kontinentalnim kongresom se je tokrat pridružila kolonija Georgia in zastopanih je bilo vseh trinajst kolonij. Ta kongres je deloval veliko bolj kot vlada, ki je poslala veleposlanike v tuje države, tiskala svoj denar, dobivala posojila in zbirala vojsko. -
Tretji celinski kongres
Julija 1776 napišejo Deklaracijo neodvisnosti (Benjamin Franklin, Thomas Jefferson) s katero pretrgajo vezi z VB in se osamosvojijo. -
Period: to
Avstrijski cesar Jožef II.
Po smrti svoje matere Marije Terezije je postal vladar Avstrijskega cesarstva in predstavnik razsvetljenega absolutizma. Izvedel je nakaj protifevdalnih in razsvetljenskih reform, se katerimi je osvobodil kmete privezanostni na zemljo in osebne odvisnosti od fevdalca. -
Ameriška ustava
Ustava ZDA je bila sprejta na ustavni konvenciji 17. septemba 1787. Ustava je sprva vsebovala sedem točk, kasneje pa je bila dopolnjena s 27 amandmaji, izmed katerih jih prvih deset sestavlja Listiona pravic. -
Period: to
Prvi del Francoske revolucije
V začetku 1789 je Ludvik XVI. sklical štiri finančne ministre in z njihovo pomočjo poskušal rešiti bankrotirano državo. Vsi štirje so mu svetovali, naj obdavči plemstvo, kralj pa tega ni hotel, ker se je bal, da se bo obrnilo proti njemu. 14. julija 1789 (napad na Bastiljo): začetek revolucije in nato 4. in 5. avgusta 1789 odpravljeni preostanki fevdalnega sistema ter privilegiji plemstva in duhovščine, razglasili enakost so pred zakonom in enakost v obdavčenju. -
Napad na Bastilijo
Zaradi nasprotij med revolucionarji in predstavniki starega režima so 14. julija 1789 pripeljala do zavzetja Bastilje. Dogodek velja za enaga največjih na začetku francoske revolucije. -
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Sprejela jo je francoska nacionalna skupščina , v katerem je v 17 členih določil človekove in državljanske pravice , ki so bile podeljene vsakemu Francozu kot človeku in kot državljanu Francije. -
Listina pravic
Listina pravic, ki so jo sprejeli leta 1791, v desetih točkah med drugim prepoveduje omejevanje svobode veroizpovedi, govora, tiska, pisanja peticij in mirnega združevanja. Med drugim prepoveduje tudi kršenje pravice do nošenja orožja. Obtožencu so dali tudi pravico do hitrega in javnega sojenja pred nepristransko poroto. -
Nastanek Francoske ustave
Po francoski revoluciji nastane francoska ustava, s katerim se je Francija preoblikovala iz absolutne v ustavno monarhijo. -
Francoska prva republika
Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792, zaradi francoske revolucije in ukinitve monarhije. -
Period: to
Koalicijske vojne
Začele so se aprila 1792 s Francosko napovedjo vojne z Avstrijo in Prusijo. Napoleon zmaga v Severni Italiji in s tem Francija pridobi Belgijo. Napoleon postane vrhovni vojaški poveljnik. Po pohodu v Egipt (1798) pa se Napoleon vrne v Francijo in izvede državni udar. Leta 1804 se da kronat in Francija postane cesarstvo. -
Konec vladavine Ludvika XVI.
Ludvik XVI. je po svoji dedkovi smrti postal kralj Francije in Navare, ki je vladal do 4. septembra 1791, ko je prejel naslov francoskega kralja in je vladal vse do odprave monarhije 21. septembra 1792. -
Period: to
Vladavina terorja
Valdavina terorja je bilo obdobje francoske revolucije ko je po nastanku Prve republike prišlo do številnih pokolov in javnih usmrtitev, kot odgovor na revolucionarno gorečnost. -
Period: to
Obdobje Direktorata
Direkotorat je bil vodilni patčlanski odbor, ki se je začel 2. novembra 1795 in je trajal do 9. novembra 1799, ko ga je Napoleon strmoglavil in ga nadomestil z Konzulatom. -
Napoleonova odprava v Egipt
Da bi Francija spodkopala britansko kolonialno moč, se je direktorij odločil organizirati vojaško ekspedicijo v Indijo , najbogatejšo angleško posest. Pot v Indijo je potekala skozi arabske dežele, zato je imenik podprl Bonapartejev predlog za okupacijo Egipta , ki je takrat pripadal Otomanskemu cesarstvu , in hkrati za povrnitev vpliva na vzhodu, izgubljenega med revolucijo. https://www.youtube.com/watch?v=0-1yIVhbZmY -
Državni udar
Po neuspehu v Egiptu se Napoleon vrne v Francijo, kjer izvede državni udar, odstavi direktorij in razglasi, da je francoske revolucije konec. Tako leta 1799 postane prvi konzul Francije in nato se 5 let kasneje razglasi za Francoskega cesarja.
https://www.youtube.com/watch?v=3cFbxVCMtjQ -
Kronanje Napoleona
Decemba 1804 je bil Napoleon kronan za francoskega cesarja v Katedrali Notre-Dame v parizu . -
Bitka pri Trafalgarju
Bitka pri Trafalgarjun(21. oktober 1805) je bila pomorski spopad med Anglijo in Francosko ter Špansko mornarico. Kot del Napoleonovih načrtov za napad na Anglijo sta se francosko in špansko ladjevje združili, da bi prevzeli nadzor nad Rokavskim prelivom in zagotovili varen prehod Grande Armée . -
Bitka pri Maidi
Bitka se je odvijala 4. julija 1806. Bila je bitka med Anglijo in Francijo v Italiji. John Stuart je vodil angleško vojsko do zmage nad približno 5.400 francosko-italijansko-poljskimi vojaki pod poveljstvom francoskega generala Jeana Reynierja , pri čemer je povzročil znatne izgube in imel razmeroma malo žrtev. -
Bitka pri Tudeli
Bitka pri Tudeli (23.november 1808 ) je bil spopad med francoskimi in španskimi silami v Nevarri v Španiji, ki se je dogajal med Vojnami na polotoku. Španija je otrpela približno 6000 žrtev po Francoski zmagi. -
Bitka pri Salamanci
Bitka je bila 22. julija 1813, v katerem so britanske sile pod vodstvom grofa Wellingtona premaga Francijo pri Arapilesu, južno od Salamance (Španija), med vojno na polotoku. -
Napoleonov pohod na Rusijo
Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812). V požgani Moskvi ni mogel prezimiti, pa tudi novi evropski problemi so ga klicali domov. 19. oktobra je ukazal umik. Na povratku skozi mraz in sneg je lokalno prebivalstvo neusmiljeno uničevalo francosko vojsko. Zadnji francoski vojaki so si umaknili iz Rusije 14. decembra. https://www.youtube.com/watch?v=FPN1gx4z_Hw -
Bitka pri Leipzigu
Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov je bila bitka od 16. do 19. oktobra 1813 pri Leipzigu V tej bitki je francoska vojska močno izgubila proti koaliciji Rusije, Prusije, Avstrije in Švedske pod povelstvom ruskega carja Aleksandra I. in Karla Filipa Schwarzenberškega. Bitka je povzročila 127.000 žrtev. -
Izgon Napoleona na Elbo
Po neuspešnih bitkah in hudih porazih so Napoleona izgnali iz Francije na otok Elbo. Leta 1815 je z Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz. Pri kraju Waterloo v današnji Belgiji se je spopadel z zavezniško vojsko združenih angleških, ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, vendar je ponovno doživel poraz. -
Izgon Napoleona na Sveto Heleno
Po pobegu iz otoka Elba se je Napoleon Leta 1815 je z Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz. Pri kraju Waterloo v današnji Belgiji se je spopadel z zavezniško vojsko združenih angleških, ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, vendar je ponovno doživel poraz. Po tem dogodku so ga izgnali na oddaljeni otok svete Helene, kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. -
Sveta Aliansa
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26. septembra 1815 podpisali vladarji Ruskega carstva (Aleksander I.), Avstrijskega cesarstva (Franc I.) in Prusije (Friderik Viljem III.) z namenom obdržanja državne ureditve, določene na dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so zvezi pristopile preostale evropske države razen Združenega kraljestva in Osmanskega imperija. -
Period: to
Matternichov absolutizem
Je obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. (1797 - 1875), ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu. Metternich je bil doma iz Porenja, vendar se je kasneje uveljavil v avstrijski diplomatski službi, ki jo je od 1809 tudi vodil. Leta 1821 je postal kancler in od leta 1835 upravljal Avstrijo. -
Smrt Napoleona
Maja leta 1821 je na samotnem otoku Sv. Helena sredi Atlantskega oceana v pregnanstvu umrl francoski cesar in vojskovodja Napoleon Bonaparte. Star je bil 51 let. Vzrok smrti je bila zastrupitev z arzenikom. Svojo kariero je začel kot otrok francoske revolucije, ter jo nadaljeval z uspešnimi vojaškimi kampanjami konec 18. stoletja.
